Danes je vlada začela obravnavo paketa predlogov novel petih davčnih zakonov: Zakona o dohodnini, Zakona o trošarinah, Zakona o davčnem postopku, Zakona o finančni upravi in Zakona o davčnem potrjevanju računov. Dokončno jih bo vlada sprejela v naslednjih dneh, po jutrišnji obravnavi na Ekonomsko socialnemu svetu. Pri pripravi predlogov davčnih sprememb smo v luči izjemno zaostrenih in nepredvidljivih razmer iskali ravnotežje med ciljno usmerjenimi ukrepi za naslavljanje draginje ter (pre)velikim izpadom proračunskih prihodkov. Predlagane davčne spremembe zato nadgrajujemo z ukrepi za blaženje inflacije in draginje. Zaposleni z minimalno, povprečno in vse do petkratnika povprečne plače bodo glede na letošnje leto prihodnje leto zagotovo prejeli višje neto dohodke. Dodatno pozornost smo namenili tistim z najnižjimi dohodki in mladim, ki ta trenutek najbolj potrebujejo pomoč države. Poiskali smo tudi dodatne rešitve za razbremenitev mladih prevzemnikov kmetij, uvajamo pa tudi takojšnjo, neposredno in višjo trošarinsko ugodnost ob nakupu davčno obarvanega goriva za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije ter vozil, prirejenih za prevoz čebeljih panjev.
Med predlagane davčne spremembe se je uvrstila tudi prevetritev sistema »normirancev«. Poudarjamo, da sistema ne ukinjamo. So pa spremembe nujne, kar se je pokazalo tudi skozi javno obravnavo in dialogu s socialnimi partnerji. Na davčnem področju smo letos pripravili najnujnejše popravke, ki jih želimo v luči aktualnih razmer hitro implementirati.

S predlogom Zakona o interventnih ukrepih v vzgoji in izobraževanju za šolsko leto 2022/2023 želi vlada preprečiti socialno stisko učencev in dijakov ter njihovih družin, in sicer tako, da se cena malice za učence in dijake v šolskem letu 2022/2023 ne zviša in ostane na višini določeni za šolsko leto 2021/2022. Prav tako predlog zakona določa, da dijakinje in dijaki ter študentke in študenti v šolskem letu 2022/2023 plačujejo oskrbnino v višini izhodiščne cene, kot je veljala od 1. januarja 2022 do 31. avgusta 2022.

Gospodarstvo se sooča z vedno večjimi izzivi zaradi energetske draginje in ukrajinske krize, zato se je vlada odločila za spremembe in dopolnitve Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina. S predlaganimi spremembami bo vlada predvsem razširila krog upravičencev ter povišala delež upravičenih stroškov, ki ga bodo podjetja dobila povrnjenega, in sicer iz prvotnih 30 % na 50 % pri enostavni pomoči. Novela zakona prinaša tudi nov ukrep ugodnih likvidnostnih kreditov za podjetja prizadeta zaradi krize v višini 6 milijonov evrov. S spremembami se bodo sredstva, ki jih država namenja za pomoč gospodarstvu na tem področju, več kot podvojila in bodo tako znašala 86 milijonov evrov.

Novosti predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih so namenjene lažjemu usklajevanju poklicnega in družinskega življenja. S predlogom novele zakona bo oče, od sedanjih 30 dni, lahko izrabil 15 koledarskih dni očetovskega dopusta od rojstva otroka do tretjega meseca starosti otroka. Preostalih 15 dni, ki jih je bilo mogoče porabiti do končanega prvega razreda osnovne šole otroka, pa postane del starševskega dopusta v delu, ki ni prenosljiv.

Vlada je danes potrdila končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic požara na Krasu med 17. julijem in 1. avgustom 2022 na območju Notranjske in Severnoprimorske regije. Ta skupaj znaša 26.876.227,68 evra in jo je 7. septembra 2022 verificirala Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah. Sprejela je tudi poročilo o ukrepanju in intervencijskih stroških gašenja požarov v naravnem okolju na območju Krasa od 17. julija do 1. avgusta letos. Sklenila je tudi, da bo financirala dodatno opremljenost društev, ki so sodelovala pri gašenju na Krasu.