Vlada je sprejela Predlog zakona o začasnih ukrepih za omilitev posledic draginje za upravičence do otroškega dodatka, s katerim bodo družine z otroki, ki so upravičene do otroškega dodatka, tri mesece prejele draginjski dodatek. Namen ukrepa je zagotoviti višjo socialno varnost družin z otroci, kot najbolj ranljivih skupin prebivalstva, katerih materialno stanje se zaradi splošne rasti cen poslabšuje. Za izplačilo draginjskega dodatka strankam ne bo treba vložiti vloge. Ugotavljanje izpolnjevanja pogojev se bo izvajalo na podlagi veljavne odločbe za otroški dodatek v obdobju od 1. oktobra 2022 do 31. decembra 2023. Draginjski dodatek se bo izplačal trikrat, in sicer novembra, decembra 2022 in januarja 2023 v višini zneska otroškega dodatka za prvega otroka v posameznem dohodkovnem razredu, v katerega je uvrščen upravičenec, za vsakega otroka. Draginjski dodatek se ne bo štel v dohodek pri uveljavljanju pravic po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ravno tako se od draginjskega dodatka ne bo plačala dohodnina.

Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2022, ki jo je pripravil Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) in se je z njo seznanila vlada na današnji seji, za letos predvideva nekoliko višjo rast kot v Pomladanski napovedi, predvsem zaradi ugodnih gibanj v prvi polovici leta. Do konca leta in v prvi polovici 2023 pa se pričakuje umirjanje rasti gospodarske aktivnosti.

Vlada se je danes seznanila z Revizijskim poročilom o smotrnosti nabave bojnih kolesnih vozil 8x8 za potrebe Slovenske vojske in sklenila, da se bo Slovenija umaknila iz programa Boxer. O tem bo Ministrstvo za obrambo obvestilo Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR). Ministrstvo bo do konca leta pripravilo rešitev za oblikovanje zmogljivosti srednje bataljonske bojne skupine in srednjega bojnega izvidniškega bataljona. Pri tem bo zasledovalo cilj, da prihranimo vsaj 400 milijonov evrov glede na dosedanje ocene. Vlada bo z danes sprejetimi sklepi in revizijskim poročilom o smotrnosti navedene nabave seznanila Odbor za obrambo Državnega zbora.

Vlada je na Fiskalni svet Republike Slovenije naslovila zaprosilo za oceno obstoja izjemnih okoliščin v letu 2023. Vlada se je pri pripravi zaprosila naslonila tudi na sporočila Evropske komisije glede pomladnega paketa evropskega semestra 2022, v katerem Evropska komisija priznava, da je evropsko gospodarstvo po krizi, ki jo je povzročila epidemija covid-19, že dosegalo robustno gospodarsko rast, a so predvideno okrevanje upočasnile posledice vojne v Ukrajini. V luči negotovosti, ki torej v prvi vrsti ne izhajajo več iz epidemije covid-19, ampak iz vojne v Ukrajini, inflacijskih pritiskov in motenj v globalnih dobavnih verigah, je Evropska komisija ocenila, da Evropska unija še ni izšla iz tako imenovanega resnega tveganja gospodarskega upada. Na tej podlagi potrjuje nadaljevanje uporabe splošne odstopne klavzule tudi v letu 2023, na podlagi katere bo še naprej omogočeno začasno odstopanje od fiskalnih pravil Evropske unije. Dejstvo je, da so se razmere spremenile v takšnem obsegu, da bo potrebno večkratno prilagajanje fiskalnih ciljev. Pri tem pa ni dvoma, da bo potrebno po prenehanju izjemnih okoliščin oblikovati srednjeročno fiskalno strategijo za doseganje srednjeročne uravnoteženosti javnih financ, kot to zahteva Zakon o fiskalnem pravilu. Takrat bo treba v okviru za pripravo proračunov sektorja države postaviti nove cilje, hkrati pa pripraviti tudi program ukrepov za njihovo doseganje. Brez priprave večletnega programa odprave odstopanj ne bo mogoče zagotoviti spoštovanja srednjeročne uravnoteženosti, ne da bi se ogrozilo doseženo okrevanje po krizi.