Ukrepi za omilitev visokih cen električne energije

Minister za infrastrukturo je na novinarski konferenci povedal, da je vlada na današnji seji omejila najvišje cene električne energije za gospodinjske in male poslovne odjemalce, vključno z večstanovanjskimi stavbami, ki so bile doslej med najbolj prizadetimi skupinami odjemalcev. Regulirane cene bodo veljale od 1. septembra 2022 do 31. avgusta 2023, in so določene na:

− VT: 0,11800 EUR/kWh

− NT: 0,08200 EUR/kWh

− ET: 0,09800 EUR/kWh

Vlada je hkrati ohranila že do sedaj 50 % trošarino, s 1. septembrom pa se bo za 50 % znižal tudi prispevek OVE+SPTE  in znižala davčna stopnja DDV na 9,5%. Zato bo mesečni in letni strošek električne energije znižan pri vseh gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcih, ne glede na dobavitelja.

Minister je tudi zelo nazorno pojasnil, kaj ta ukrep pomeni za posamezne uporabnike:

»Za povprečnega gospodinjskega odjemalca to pomeni okvirno od -15 % (za tiste, ki so danes pri najcenejših dobaviteljih) do -30 % (za tiste, ki so pri dražjih dobaviteljih). Za tiste, ki imajo danes najdražjo elektriko, bo znižanje skoraj 60 %, na letnem nivoju.

V zneskih to pomeni: od 110 do 334 evrov prihranka za tiste, ki imajo danes cenejšo elektriko. Za tiste, ki so danes pri najdražjem dobavitelju, pa bo prihranek okrog 1000 evrov letno.«

Upoštevajoč trenutne tržne razmere in da bi dobavitelji zelo verjetno za leto 2023 še dodatno podražili cene prinaša regulacija za povprečnega gospodinjskega odjemalca še dodatnih cca 400 evrov prihrankov v letu 2023.

Mali poslovni odjemalci lahko po ministrovih besedah pričakujejo od 2 % do 37 % prihranek na letnem nivoju, upoštevajoč trenutne cene, oz. od 50 do 1760 evrov na letni ravni glede na zdajšnje cene.

Dodatni prihranki v 2023 so ocenjeni na približno 800 evrov, upoštevajoč trenutne tržne razmere in dejstvo, da bi dobavitelji zelo verjetno za leto 2023 še dodatno podražili cene.

Minister je ob koncu tudi povedal, da je to šele prvi paket ukrepov na področju električne energije, in napovedal, da bo vlada dodatne ukrepe na področju električne energije in tudi zemeljskega plina obravnavala v naslednjih 14 dneh.

Ministrica Fajon: Poročilo Evropske komisije je realna ocena stanja

Vlada je obravnavala tudi Poročilo Evropske komisije o vladavini prava. Pristojni ministri so v nadaljevanju na novinarski konferenci predstavili usmeritev ukrepanja po posameznih resorji.

Zunanje zadeve: Vrnitev med jedrne države

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je povedala, da včeraj predstavljeno poročilo vsebuje pregled stanja na štirih področjih:

• neodvisnost pravosodja,
• nacionalni okvir za boj proti korupciji,
• pluralizem in svoboda medijev in
• institucionalne zadeve ter ravnovesje vej oblasti.

Letos so bila v poročilo prvič vključena tudi priporočila EK za vse države članice. Slovenija je prejela šest priporočil, ki jih bodo po besedah ministrice Fajon vlada temeljito obravnavala in jim sledila povsod, kjer so bile prepoznane potrebe po izboljšavah.

Ministrica Fajon je poudarila, da Komisija v poročilu, ki ocenjuje stanje v preteklem letu, podaja objektivne ugotovitve, ki so kritične, a žal odražajo realno oceno stanja. Kritične ocene in priporočila za izboljšanje stanja niso nepričakovana in tudi presenetljiva ne. »Lahko bi rekli, da poročilo opozarja na vse tiste zaskrbljujoče poteze, na katere smo v preteklih dveh letih opozarjali v opoziciji, na katere je opozarjala civilna družba in na katere so s protesti opozarjali tudi državljani«, je dejala ministrica in poudarila, da gre dejansko za poročilo o delu prejšnje vlade. Povedala je, da bo ministrstvo za zunanje zadeve kot nosilno ministrstvo vse pristojne resorje in organe zadolžilo, da podrobno analizirajo ugotovitve, pripravijo predloge ukrepov za uresničevanje priporočil, ki jih je pripravila Komisija, in časovnico za njihovo izvedbo, vse skupaj pa bo jeseni predstavljeno v specifičnem dialogu o vladavini prava na Svetu za splošne zadeve.  

Na koncu je poudarila, da je za aktualno vlado spoštovanje pravne države izjemnega pomena. Sem sodi tudi napovedano vprašanje v jedrno EU, tj. v krog držav, ki temeljne EU vrednote spoštujejo. To preusmeritev po Evropi že zaznavajo in tudi močno pozdravljajo, je še dejala ministrica Fajon.

Notranje zadeve: Za več neodvisnosti in učinkovitosti v Policiji in NPU

Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar je pojasnila, da so ukrepi in časovnica za področje notranjih zadev že v pripravi. Poudarila je, da je poleg spoštovanja zakonitosti in sorazmernosti glavna dolžnost vlade na področju notranjih zadev spoštovanje človekovih pravic in krepitev vladavina prava. To pomeni, da nobena oblast ni nad pravom, ki pa mora biti pravično in tako, da mu ljudje zaupajo, naravnano k varovanju človekovih pravic. Skupaj z ministrstvom za pravosodje so na ministrstvu za notranje zadeve že pripravili spremembe o sodelovanju tožilcev in policistov in preprečili tudi poseganje notranjega ministra z usmeritvami v predkazenski postopek policije .

Ministrica Bobnar je povedala, da tudi zato podpirajo predlog sprememb zakonov, ki jih je v DZ vložila civilna iniciativa 8. marec. Omenjeni predlog civilne iniciative bo z različnimi spremembami pripomogel h krepitvi vladavine prava (npr. ponovno krepitev in neodvisnost NPU, odprava mandatov vodstvenega kadra Policije). Nadaljnji predlogi ministrstva za notranje zadeve za krepitev vladavine prava bodo šli v smeri krepitve neodvisnosti in učinkovitosti Policije in NPU.

Mediji: premalo učinkovite varovalke pred posegi politike

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je uvodoma poudarila, da se na ministrstvu za kulturo strinjajo z nekaterimi glavnimi ugotovitvami v poročilu Evropske komisije o stanju pravne države na področju medijev, saj tudi sami ugotavljamo podobne probleme.

Spomnila je, da na opozorila avtorjev poročila, da sedaj veljavna zakonodaja v praksi ne ponuja dovolj učinkovitih varovalk pred posegi politike v delovanje in upravljanje javne RTV, ampak ravno nasprotno obstaja zelo visoko tveganje za posege politike v neodvisnost javne RTV. Kako realno je to tveganje, po mnenju ministrice Vrečko zelo nazorno kaže trenutna kriza na RTV. Programski svetniki so večkrat pokazali, da ne delujejo v interesu javnosti ali javnega interesa, ampak izključno v interesu političnih strank, ki so jih imenovale v programski svet.

Z novim zakonom o RTV Slovenija na ministrstvu upoštevamo priporočila Evropske komisije, je poudarila ministrica, saj umikamo neposreden vpliv politike na delovanje ravne RTV. Po novem zakonu namreč politika ne imenuje več programskih svetnikov in nadzornikov, ampak bodo nove svetnike izbrali zaposleni in civilna družba. Tako bomo močno omejili neposreden vpliv politike na delovanje RTV in ji vrnili avtonomijo.

V nadaljevanju je povedala, da avtorji poročila EK opozarjajo še na nekatera druga tveganja na področju medijev, ki negativno vplivajo na delovanje pravne države:

• visoka koncentracija lastništva v medijih, posamični medijski lastniki so pridobili veliko medijsko moč
• netransparentno lastništvo, kjer v določenih medijih niso znani dejanski lastniki
• netransparentna poraba javnega denarja (državnega oglaševanja) v medijih
• vse slabši delovni pogoji novinarjev: pritiski lastnikov in politike, strateške tožbe, spletno nadlegovanje in grožnje …

Na koncu je Vrečko še dodala, da je ministrstvo vključeno v debato o krepitvi demokratičnih institucij v EU, kjer se zavzema za izoblikovanje učinkovitih varovalk pred medijsko koncentracijo, transparentno financiranje medijev ter zaščito novinarjev pred političnimi in ekonomskimi pritiski, pa tudi pred novimi načini za njihovo utišanje, denimo vdori v njihove zasebne elektronske komunikacije in strateške tožbe.

Pravosodje: nekatere pozitivne spremembe so z zamenjavo vlade že bile uvedene

Ministrstvu za pravosodje Igor Šoltes je povedal, da ministrstvo za pravosodje pozdravlja objavo letnega poročila o stanju vladavine prava v Evropski uniji. Poročilo po mnenju ministrstva odraža dejansko stanje vladavine prava v Sloveniji v zadnjih dveh letih. Poročilo ugotavlja, da je Vlada RS že izvedla pozitivne spremembe na nekaterih področjih. Imenovala je trinajst državnih tožilcev, katerih imenovanje je blokirala prejšnja vlada.

Prav tako je s spremembo Uredbe o sodelovanju policije in tožilstva pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj odpravila nekatere pomisleke Evropske komisije glede posegov v neodvisnost dela državnih tožilcev.

S tem je bila izpolnjena ena od prvih prioritetnih zavez o odpravi spornih ukrepov prejšnje vlade, s katerimi se je politično nedopustno posegalo v delo tožilstva in policije.