Vlada je sprejela Predlog zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo. V predlogu so opredeljeni začasni ukrepi za upravljanje povečanega tveganja pri oskrbi z energijo, ukrepi za zanesljivo oskrbo z energijo, ukrepi za zmanjševanje uvozne odvisnosti in ukrepi za zmanjševanje pritiskov na cene energije zaradi nestanovitnosti energetskih trgov. 

Sprejela je tudi predlog Zakona o oskrbi s plini. Predlog določa tudi nadomestno oskrbo s plinom, ki je namenjena nadomestitvi dobavitelja za primer, ko odjemalec osnovne oskrbe nenadoma ostane brez dobavitelja, ker ta ne izpolnjuje več pogojev za članstvo v bilančni shemi. V tem primeru se uvede nadomestna oskrba, ki je namenjena avtomatskemu prehodu odjemalca na distribucijskem sistemu od obstoječega dobavitelja, ki ne sme več opravljati naloge dobavitelja, na dobavitelja nadomestne oskrbe. Glede na predlog sprememb zakona so do osnovne oskrbe s plinom upravičeni vsi odjemalci, zato jo morajo zagotavljati vsi dobavitelji za odjemalce osnovne oskrbe, ki nimajo ali ne morejo pridobiti dobavitelja. Ceno plina za osnovno oskrbo dobavitelj določi glede na značilnost odjema odjemalcev osnovne oskrbe in periodo obračuna, pri čemer cena plina za osnovno oskrbo ne sme presegati mejne oziroma glede na periodo obračuna povprečne mejne nakupne cene plina na izravnalnem trgu, ki jo objavi operater prenosnega sistema. Dobavitelj plina objavi ceno plina oziroma način izračuna cene plina za osnovno oskrbo vsaj na svoji spletni strani, lahko pa tudi v medijih.

Vlada je sprejela predlog poroštvenega zakona za obveznosti družb GEN energija, HSE ter Geoplin iz naslova kreditov, najetih za zagotavljanje likvidnosti in nakup dodatnih količin zemeljskega plina izven trga EU. Namen predlaganega zakona je zagotoviti zanesljiv dostop upravičenim energetskim podjetjem do kratkoročnih likvidnostnih obratnih sredstev, ki jih potrebujejo za pokrivanje kratkoročnih ekstremnih likvidnostnih obremenitev. Te so povezane z zagotavljanjem denarnih kritij, ki so jih energetska podjetja zavezana zagotavljati klirinškim bankam v zvezi z borznimi finančnimi posli za ščitenje cene njihovih portfeljev energentov, in posledično zagotavljanje stabilnosti in zanesljivosti oskrbe končnih odjemalcev energentov v Republiki Sloveniji.

Spremembe in dopolnitve Zakona o organiziranosti in delu v policiji se nanašajo na spremembo na področju investicijskega vzdrževanja policijskih uprav, na podaljšanje roka za izpolnitev zakonsko določene obveznosti glede pridobitve višje strokovne izobrazbe, na vzpostavitev nacionalne poklicne kvalifikacije policist in na širitev skupine oseb, ki ne morejo sodelovati v pomožni policiji. S predlogom zakona se krepi samostojnost policijskih uprav na področju postopkov investicijskega vzdrževanja objektov in materialno-tehničnih sredstev. To bo v praksi omogočilo predvsem tudi večjo odzivnost v postopkih investicijskega vzdrževanja, kar je glede na naravo in potrebe policijskega dela, tudi naš namen, s ciljem večje učinkovitosti dela policije. Policisti so uradne osebe, ki med drugim opravljajo naloge, ob katerih lahko posegajo v človekove pravice, zato je ključno, da so vsi policisti za opravljanje svojih nalog ustrezno strokovno usposobljeni. Namen predlaganih sprememb je, da bodo naloge na delovnih mestih, za katere se zahteva poklic policista, lahko izvajali izključno policisti, ki bodo pridobili višješolsko izobrazbo ali certifikat za nacionalno poklicno kvalifikacijo policist, s katerim bodo izkazali poklicno usposobljenost za izvajanje nalog. Predlagana sprememba bo omogočila nadaljnji karierni razvoj policistov, ki sicer te možnosti ne bi imeli.