V ponedeljek je bilo opravljenih 4.588 PCR-testiranj, pozitivnih je bilo 1.049, kar je 22,9 odstotka. Opravljenih je bilo tudi 43.736 hitrih antigenskih testov. V državi je (znanih) aktivnih covidnih primerov 13.786, kar je 33 manj kot dan prej. Štirinajstdnevna incidenca znaša 652 primerov na 100.000 prebivalcev. Sedemdnevno povprečje pozitivnih primerov po danes objavljenih podatkih NIJZ znaša 1014 primerov in je bistveno višje kot včeraj, ko je znašalo 903. V bolnišnicah je hospitaliziranih 617 oseb (19 manj kot dan prej), od tega na intenzivni negi 146 (štirje več kot dan prej). Umrli so štirje ljudje, trije v bolnicah, eden v DSO.

Protokol o izvajanju samotestiranja danes posredovan na srednje šole

Namen samotestiranja učencev in dijakov je vzpostaviti varno šolsko okolje za učence, dijake in zaposlene v šolstvu pri izvajanju šolanja v učilnicah. Cilj je identificirati pozitivne covidne primere in preprečiti nadaljnje širjenje virusa. Vindišar je poudaril učinek rednega testiranja, saj se v primeru 1x tedenskega rednega testiranja s hitrimi testi zmanjša število pozitivnih primerov za 50 odstotkov, ki bi se jih sicer ugotovilo kasneje na druge načine.

Ministrstvo je izdelalo protokol izvajanja samotestiranja in izjavo o soglasju, zagotovilo je verificiran hitri antigenski test na SARS-CoV-2, pripravilo obvestilo pristojnim zdravstvenim domov o zagotovitvi izvida PCR testa v roku 24 ur, izdelan je bil promocijski film, zagotovljena je telefonska številka 01 478 68 48 za morebitna vprašanja staršev, učiteljev ali otrok, ki je na voljo vsak delovni dan med 8.30 in 15.30, zagotovljen je vnos podatkov v centralni register tistih testirancev, ki bodo prejeli pozitivni PCR test. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je zadolženo, da posreduje šolam opis o protokolu  vsem vodstvom vzgojno izobraževalnih zavodov in da posledično pridobi podatke o izkazanem interesu učencev v osnovni šoli in dijakov v srednji šoli o samotestiranju.

Ministrstvo je pridobilo tudi mnenje Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko (KME). PO njihovem mnenju je samotestiranje enostavno, neagresivno in učinkovito, pomembno prispeva k objektivnemu nadzoru nad dinamiko epidemije v šolah, učenci aktivno prispevajo k zmanjševanju posledic epidemije, utrjuje se občutek, da v epidemičnih razmerah učenci skrbijo za lastno zdravje. KME podpira odločitev, da se po vzoru nekaterih držav zaradi objektivnosti in verodostojnosti testiranje izvaja v šolskih prostorih, poudarili so tudi pomembno vlogo učiteljev.

Vodstva srednjih šol so po protokolu zadolžena, da pridobijo soglasja staršev oziroma zakonitih zastopnikov, pri sami izvedbi pa, da v regijskih izpostavah Uprave RS za zaščito in reševanje prevzemajo teste in razdelijo teste učencem in dijakom. Testiranje se izvaja ob začetku pouka ob ponedeljkih, v večjih prostorih, kjer učenci in dijaki lahko vzdržujejo medsebojno razdaljo. Ravnatelj v primeru pozitivnega PCR testa ravna v skladu z navodili NIJZ, opredeli stike učenca oziroma dijaka in zagotovi druge ukrepe, potrebne za zajezitev širjenja okužbe s koronavirusom.

V primeru pozitivnega testa pri učencu ali dijaku vodstvo šole vzpostavi stik s starši učenca ali dijaka,

starši o pozitivnem rezultatu testa obvestijo izbranega osebni zdravnika, ki učenca ali dijaka napoti na PCR testiranje. Starši zagotovijo prevoz na PCR testiranje oziroma domov, v primeru negativnega PCR testa se učenec oziroma dijak vrne k pouku.

Ob prvi izvedbi samotestiranja v šolah, za dijake predvidoma 16. aprila, bo sodelovalo tudi  zdravstveno osebje. Za učence v 3. triadi osnovne šole pa bo samotestiranje vpeljano po prvomajskih počitnicah. Za tiste, ki se ne bodo samotestirali, odločitve še ni: ali bodo lahko sodelovali pri pouku v šoli, ali pa se bo za njih organiziralo šolanje na daljavo. Če bo samotestiranje izvajano po protokolu, se sošolcem dijaka, ki bo pozitiven na PCR testiranju, ne bo potrebno umakniti v karanteno. Pozitivne izkušnje s samotestiranjem beležijo Anglija, Avstrija, Nemčija in Češka.

Uvedbo samotestiranja je podprl tudi Pokorn. Izvedbo testiranja so preverili tudi pri različno starih otrocih na Pediatrični kliniki in ugotovili, da so jih tudi otroci v prvi triadi OŠ ob prisotnosti odrasle osebe sposobni izvesti sami.

Raziskava SI-PANDA o vplivu pandemije covid-19

Raziskava o pandemski izčrpanosti poteka med osebami, starimi med 18 in 74 let, in sicer kot spletna panelna anketna raziskava v dvanajstih ponovitvah. Na NIJZ so jo pod vodstvom Hočevar Grom začeli izvajati 4. decembra lanskega leta.  Ponovitve potekajo na dva tedna. 8. val raziskave je potekal od 12. marca do 15. marca, 9. val raziskave pa od 26. marca do 29. marca letos. V 8. valu raziskave so raziskovalci namenili nekaj dodatnih vprašanj poglavju »Duševno zdravje med pandemijo covid-19«, v 9. valu raziskave pa »Infodemiji oziroma epidemiji informacij«.

Raziskava je pokazala, da večina vprašanih še vedno upošteva ukrepe, v največji meri nošenje mask, neobiskovanje starejših, kadar imamo znake okužbe. V sedmem in osmem valu je upoštevanje ukrepov za zajezitev epidemije sicer upadlo, kar pa se v naslednjem valu raziskave ni nadaljevalo, saj se je upoštevanje ukrepov v zadnjem času okrepilo. Najmanj podpore je imel ukrep omejitve gibanja na prostem, ki ga podpira le slaba tretjina oseb. Več kot polovica vprašanih podpira ukrep omejitve zbiranja ljudi do deset. Popolno zaprtje države vključno z večjim delom gospodarstva in strogo omejitvijo gibanja je podpiralo skoraj 21 odstotkov vprašanih.

Ljudje najbolj zaupajo osebnim zdravnikom, bolnišnicam in delodajalcem. Primerjava posameznih valov raziskave pa pokaže, da se zaupanje v skoraj vse navedene osebe oz. institucije zmanjšuje.

Slabi dve tretjini anketiranih sta menili, da cepivo proti covidu-19 zamejuje širjenje novega koronavirusa. Še vedno več kot polovica (57,8 odstotka) anketiranih navaja, da se bo cepila proti covid-19, ko bo cepivo zanje na voljo. Glede na posamezne valove raziskave je namera za cepljenje v primerjavi s predhodnimi valovi najvišja do sedaj.

Rezultati dosedanjih valov raziskave sicer kažejo, da anketirani od vseh virov za pridobivanje informacij najpogosteje uporabljajo tradicionalne medije, in sicer tretjina vseh anketiranih. Tudi pri uporabi družbenih omrežij med posameznimi valovi raziskave ni večjih razlik in je trend relativno stabilen, medtem ko so pri vladi in vladnih institucijah kot virih informacij razlike večje. Rezultati zadnjega vala kažejo, da vladne vire za pridobivanje informacij o virusu uporablja vsak peti anketirani. Kot virom informacij pa skoraj polovica anketirancev zaupa vladi in vladnim ustanovam, dobra tretjina tradicionalnim medijem, najmanj pa družbenim omrežjem.

Ocena potreb po psihosocialni podpori

Raziskavo o potrebi po psihosocialni podpori v drugem valu epidemije je predstavila Krohne. Pri udeležencih je bolj kot pred lastno okužbo prisoten strah pred okužbo bližnjih. Udeleženci ugotavljajo strah pred negotovo prihodnostjo in strah pred izgubo in omejitvijo svoboščin. Med posameznimi podskupinami med upokojenci izstopata strah pred slabšo dostopnostjo do zdravstvenih storitev in ločenostjo od bližnjih. Med zaposlenimi v VIZ-u, socialnem varstvu, zdravstvu in gospodarstvu prevladuje strah pred povečanim obsegom dela oziroma pred delom v stresnih okoliščinah. Dodaten strah med zaposlenimi povzročajo različne stiske, povezane z delom na daljavo in usklajevanjem dela od doma z družinskim življenjem. Med študenti so posebno visoke stiske, povezane s socialno izolacijo, in po drugi strani stiske, povezane s selitvijo v skupna gospodinjstva.