Včeraj je bilo opravljenih 5306 PCR testiranj in 23413 hitrih antigenskih testov. S PCR testi je bilo potrjenih 1233 novih okužb. Sedemdnevno povprečje okužb po danes objavljenih podatkih NIJZ znaša 1021. V bolnišnicah se danes zdravi 622 oseb, intenzivno terapijo potrebuje 154 bolnikov. Umrlo je pet oseb.

Grgič Vitek: Do konca meseca pričakujem več cepiva kot v vseh mesecih do sedaj

Nacionalna koordinatorica programa cepljenja pri NIJZ Marta Grgič Vitek je na kratko predstavila najnovejše informacije o poteku cepljenja, precepljenosti in neželenih učinkih po cepljenih. Gre za podatke, ki jih zbira NIJZ.

Do sedaj je bilo v aprilu v Slovenijo dobavljenih blizu 150 tisoč odmerkov, do konca meseca naj bi dobili še okvirno 200 tisoč. Pričakujemo torej, da bomo v tem mesecu dobili skoraj toliko odmerkov cepiva kot v vseh predhodnih mesecih. 565 tisoč odmerkov je bilo do sedaj že dobavljenih.

Grgič Vitek je ob tem opozorila na nov prikaz podatkov o poteku cepljenja, zaradi česar NIJZ ne pripravlja več tedenskih poročil na to temo. Podatki se na omenjenem portalu osvežujejo dvakrat dnevno.

Do včeraj je bilo v Sloveniji s 1. odmerkom cepljenih 16 odstotkov prebivalcev, z 2. odmerkom pa blizu 6 odstotkov. S 1. odmerkov je cepljenih že 14 odstotkov moških in blizu 19 odstotkov žensk; pri 2. odmerku so deleži nekoliko nižji. Poudarila je, da so vse starostne skupine nad 70 let s 1. odmerkov precepljene več kot 50-odstotno, narašča pa delež precepljenih tudi v obeh starostnih skupinah nad 60 let. Izrazila je pričakovanje, da v naslednjih dneh tudi starostna skupina nad 65 let doseže vsaj 50-odstotno precepljenost. Ravno starost je po besedah Grgič Vitkove tisti ključni dejavnik, ki najbolj prispeva k težjemu poteku covid-19. Po regijah je povprečje 16 odstotna precepljenost s 1. odmerkom.

Neželene učinke po cepljenju na NIJZ spremljajo prek elektronskega registra neželenih učinkov, v katerega so dolžni poročati vsi izvajalci. Vsaka prijava neželenega učinka lahko zajame več neželenih učinkov pri isti osebi. Grgič Vitek je povedala, da je bilo za cepivo Pfizer BionTech zabeleženih 2368 neželenih učinkov pri 312 tisoč izvedenih cepljenih (nekaj manj kot 1 odstotek). Pri cepivu Moderna so na NIJZ dobili 156 prijav (ob 41 tisoč izvedenih cepljenih), pri cepivu Astra Zeneca je bilo zabeleženih 1592 prijav na 100 tisoč opravljenih cepljenj (okoli 1,5 odstotka).

Najpogosteje se pojavljajo splošne težave in težave na mestu aplikacije. Slika je pri vseh cepivih zelo podobna. Med resnejšimi neželenimi učinki so na NIJZ do 12. aprila prejeli 52 prijav po cepljenju z BionTech Pfizer (1,3 odstotka glede na vse prijave), 1 prijavo po cepljenju s cepivom Moderna in 16 prijav po cepljenju s cepivom AZ.

Ker se v javnosti precej govori o pojavu tromboz po cepljenih, je Grgič Vitek še povedala, da so dobili po cepljenju z BionTech Pfizer 12 prijav (vse osebe so bile starejše od 70 let, 8 med njimi celo več kot 80 let), po cepljenju z AZ so prejeli 10 prijav (5 oseb je bilo v starostni skupni 60-70, 5 pa v starostni skupini 40 – 59 let).

Ob tem je še poudarila, da gre pri prijavah za trombolične dogodke, ki se tudi sicer v enaki pogostosti pojavljajo pri cepljenih in necepljenih osebah.

Čakš Jager: Delo od doma bi lahko pomembneje prispevalo k omejevanju stikov

Namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ Nuška Čakš Jager je predstavila trenutno situacijo v svetu. V porastu je število okužb v Evropi, pa tudi v Aziji. Število smrti zaradi covid-19 v svetu se bliža trem milijonom.

Povedala je, da kombinacija kazalnikov (14-dnevna incidenca, delež testiranih, delež pozitivnih rezultatov), kaže močno povečanje okužb v Španiji, na Švedskem, v Vzhodni Evropi. Incidenca se povečuje v Italiji, Danski, Franciji

Primerjava podatkov za 14-dnevno incidenco kaže, da je imela v tednu pred našim zaprtjem večina držav EU precejšen porast, podatki za Slovenijo pred zaprtjem kažejo 17 odstotno rast. Višjo so imele Malta, Slovaška, Portugalska, Češka in Danska.

Čakš Jager je podala tudi kratek komentar danes objavljenih podatkov za 13. april. Kot najpogostejši vir okužbe se še vedno navaja lokalni vir - družina in neznani vir. Poudarila je, da delovno mesto ostaja precej pogost vir okužbe in delo od doma je morda precej neizkoriščen ukrep pri omejevanju širjenja. Zato je ponovila priporočilo epidemiologov, naj čim več ljudi dela od doma.

Pri okužbah po starostnih skupinah je opozorila na premik v starostni skupini med 15. in 24. let. Še zmeraj je veliko število obolelih tudi v delovni populaciji, hkrati pa se ves čas zmanjšuje število in delež obolelih med najstarejšimi. To je verjetno učinek cepljenja in ukrepov DSO. V zadnjih dveh tednih so samo v enem DSO zabeležili 2 primera okužbe, drugod pa le posamezne primere. Izbruhov v DSO po besedah Čakš Jager ne beležimo, pa tudi v številu smrti se delež oskrbovancev DSO zmanjšuje.

Rahel upad okužb je zaradi šolanja na daljavo zaznati tudi v tej starostni skupini, podobno tudi pri pedagoškem kadru, a je namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ poudarila, da je za presojo, kam se bo trend obrnil, treba počakati še kakšen teden za smer trenda.

Povedala je tudi, da so na spletnem mestu NIJZ objavljena navodila VIZ, kako ravnati ob sumu ali potrjenem primeru v zavodu. Na tem spletnem mestu so na voljo tudi vse analize podatkov o epidemiji, ki jih pripravljajo na inštitutu.  

Ob koncu je opozorila tudi na povečan pojav mišje mrzlice pri nas.

Cizelj: Samozaščitno vedenje je pripomoglo k umiritvi situacije

Predstavnik IJS Leon Cizelj je predstavil ključne razlike v razvoju epidemije tik pred zaprtjem in do včeraj oz. danes. Poudaril je, da je bilo reprodukcijsko število pred zaprtjem približno 1,2, danes je približno 1. Če zdržimo v takšni situaciji, bosta precepljenost in prekuženost epidemijo umirila do poletja, je dejal.

Samozaščitno vedenje oz. ukrepi je tisto, ki je pripomoglo k umiritvi situacije. Britanski sev se še naprej precej širi.

Scenariji za bolnišnice nakazujejo usmerjanje trenda v t. i. ciljno področje – kar pomeni, da je zaprtje pripomoglo tudi k umiritvi sprejemov v bolnišnicah. Proti poletju se bodo številke sprejemov po napovedi zniževale, toda konec junija bi lahko še vedno bilo več kot 100 oseb hospitaliziranih.

V tretjem valu je več ljudi na intenzivnih oddelkih kot v prvem oz. drugem valu. Četrtina hospitaliziranih potrebuje intenzivno terapijo. Brez zaprtja bi šle številke čez rekord v 2. valu. Trenutne številke umiritve sicer trenutno ne kažejo, predvsem zato, ker so se tisti, ki so trenutno v intenzivni terapiji okužbo dobili pred 1. aprilom.

Še vedno imamo skoraj 1000 dnevnih okužb – na vsako 1,5 min ena potrjena okužba. Okoli 60 oseb od teh bo končalo v bolnišnicah, cca. 15 jih bo potrebovalo intenzivno terapijo, okoli 10 pa jih lahko v določenem obdobju tudi umre. Dejansko naj bi bilo okoli 3 – 4.000 okužb dnevno.

Cizelj svetuje previdnostno obnašanje in opozarja na okužbe znotraj družine, ki je ranljiv mehurček.

Nečemer: Udeležba pri samotestiranju je 100-odstotna

Ravnatelj Šolskega centra v Železni Kapli Heinz Nečemer je pojasnil potek samotestiranja v avstrijskih šolah. Povedal je, da teste dobijo z zveznega ministrstva. Otroci test sami izvedejo, z njim se ne morejo poškodovati. Izid je znan najpozneje po 10 minutah.

Trikrat tedensko izvajajo samotestiranje na razredni stopnji in dvakrat na predmetni stopnji. Udeležba otrok na samotestiranju je 100-odstotna. Test je kot »vstopnica« k pouku, izvajajo pa ga otroci od 6. do 15. leta.

Povedal je tudi, da so do sedaj imeli samo 1 pozitivni test, ki pa ga molekularni test ni potrdil. Neveljavni so bili trije testi od trije testi od opravljenih več kot 1000. Poudaril je tudi, da rezultat testa vidi samo učitelj. Samotestiranje v Avstriji sicer poteka tako na osnovnih kot srednjih šolah.