Včeraj je bilo opravljenih 4536 PCR-testov. Z njimi je bilo potrjenih 911 novih primerov, delež je znašal 20,1 odstotka. Opravljenih je bilo tudi 32.763 hitrih testov. Z njimi je bilo potrjenih 708 novih primerov, delež je znašal 2,2 odstotka. Skupaj je bilo opravljenih 37.299 testiranj, pozitivnih je bilo 1619 testov. Včeraj se je testiralo 18.080 zaposlenih v šolah, test je bil pozitiven pri 240 osebah, delež je bil 1,3 odstotka. V bolnišnicah se zaradi koronavirusa zdravi 1032, na intenzivni negi pa 168 pacientov. Umrlo je 19 oseb, 15 v bolnišnicah, 4 v domovih.

V skladu z načrtom sproščanja ukrepov je država zdaj v rdeči fazi. Sedemdnevno povprečno število pozitivnih primerov po danes objavljenih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je 1218 (včeraj 1223). Hospitaliziranih oseb je 1032. Za prehod v oranžno fazo morata biti obe številki nižji od 1000.

Iz sklepa vlade, sprejetem na seji v sredo prejšnji teden, izhaja, da je zdaj pet regij črnih (goriška, jugovzhodna Slovenija, obalno-kraška, posavska in zasavska), drugih sedem regij pa je rdečih. Danes je opaziti trend poslabševanja epidemiološkega stanja v nekaterih regijah. Še posebej izstopa Gorenjska, včeraj je sedemdnevno povprečje pozitivnih primerov znašalo 116, danes 134. Tudi na Koroškem, kjer je bilo stanje zadnje dni najboljše, so danes podatki nekoliko slabši: včeraj je bilo sedemdnevno povprečje 31, kar bi regijo že uvrščalo v oranžno fazo, danes je to povprečje 35, kar jo uvršča med rdeče regije. Stanje je slabše tudi v osrednjeslovenski regiji, včeraj je bilo omenjeno povprečje 290, danes 304. Podatek za Goriško je boljši: 78, meja za rdečo fazo je 77. Tudi v obalno-kraški regiji so danes številke spodbudnejše: včeraj je bilo sedemdnevno povprečje76, kar je mejna številka za rdečo fazo, danes pa 71, s čimer regija izpolnjuje merilo za rdečo fazo.

Tedenski podatki o pozitivnih primerih v domovih za starejše kažejo, da je na novo pozitivnih v domovih za starejše od 25. januarja do 31. januarja 130 stanovalcev, skupaj v drugem valu 11.095, ter 77 zaposlenih, skupaj pozitivnih v drugem valu je 4268. O več kakor deset pozitivnih so v preteklem tednu poročali iz naslednjih domov: Šmarje pri Jelšah (16), Podbrdo, Enota Tolmin (15), Obalni dom upokojencev Koper (30). V petih posebnih socialnovarstvenih zavodih je bilo v preteklem tednu na novo pozitivnih 16 stanovalcev in 13 zaposlenih.

Svetovalna skupina za pripravo ukrepov se ozira k izhodni strategiji

Urad za makroekonomske analize in razvoj po besedah Lahovnika ugotavlja, da se je januarja nadaljevala zmerno povečevanje števila brezposelnih, vendar ob ohranjanju interventnih ukrepov, predvsem čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa in odloga odplačila kreditov, število brezposelnih decembra ni bistveno odstopalo od preteklih let v enakem obdobju, ko se sezonsko iztekajo pogodbe za določen čas.

Plačilna sposobnost številnih podjetij v storitvenih dejavnostih, ki morajo biti zaradi ukrepov zaprte, je nizka. Zato ta podjetja ne poslujejo ali delujejo v bistveno manjšem obsegu. Svetovalna skupina je v osmem protikorona paketu (PKP8) predlagala dva ukrepa. Eden je podaljšanje ukrepa čakanja na delo do konca aprila z možnostjo dvakratnega podaljšanja (do konca junija).

Drugi ukrep je subvencioniranje višje minimalne plače. Subvencioniranje vedno povzroči izkrivljanje trga, v tem primeru se podpirajo najslabša podjetja, ki izplačujejo nižje plače. Protiargument je, da v primeru povečanja brezposelnost, trg dela zaradi skoraj popolne zamrznitve storitvenih dejavnosti ne more prenesti bremena presežnih brezposelnih. Zato se je država odločila, da dve tretjini bremena povišanja minimalne plače v prvih šestih mesecih prenese nase. Povprečno povečanje stroškov dela je nekaj manj od 96 evrov, zato bo država s 50 evri subvencije pri vsakem zaposlenem prevzela približno dve tretjini stroška višje minimalne plače.

Število stečajev je bilo v letu 2020 najmanjše v zadnjih šestih letih, morda bo ob koncu ukrepov za blažitev gospodarske krize stečajev več.

Izredno pomembna vloga direktorjev domov starejših občanov

V domu starejših občanov SeneCura Vojnik je COVID-19 prebolelo 89 stanovalcev in 40 zaposlenih. Doslej je bilo cepljenih že 47 stanovalcev in 65 zaposlenih, kar je več kakor dve tretjini vseh zaposlenih. Za tako visok odstotek cepljenja v obeh skupinah je ključen pogovor.

Med prvimi v Sloveniji so začeli opravljati antigenske teste med stanovalci in zaposlenimi. Teste so prejemali od matičnega podjetja oziroma lastnikov iz Avstrije. Z izvajanjem hitrih testov so bistveno pripomogli k počasnejšemu in manjšemu širjenju okužbe, saj so lahko okužene zaposlene hitreje izločevali iz delovnega procesa in ločevali okužene oskrbovance.

Breda Božnik, direktorica doma SeneCura, je poudarila, da je njihova izkušnja s COVID-19 zgodba o strahu, požrtvovalnosti in nenehni tekmi s časom in prostorom, pa tudi zgodba o medsebojni podpori, žal pa je bilo tudi nekaj primerov nepriznavanja in neupoštevanja ukrepov s strani določenih posameznikov. Zahvalila se je lokalni skupnosti, ki jim je pri spoprijemanju z virusom zelo pomagala.

Najbolj so zaradi epidemije prizadeti starostniki in otroci

Koliko »psihološkega« bremena lahko posamezniki zdržijo, je odvisno od prožnosti posameznika oziroma njegove psihične odpornosti. Te se ljudje lahko naučijo, saj niso tako ranljivi, kakor se jim morda zdi. Ljudje so precej dinamični in čeprav si ne želijo sprememb, se jim lahko prilagodijo.

V življenju so ljudje doživeli že številne težke preizkušnje,  izgube in težave. Vsaka med njimi pomeni  izkušnjo, kako se naslednjič uspešneje spoprijeti s težavami, predvsem prek protistresnih orodij, s sposobnostjo nadzorovanja misli in čustev, sposobnostjo prositi za pomoč.

Za visoko psihično odporne posameznike je značilno, da se znajo dobro prilagajati na težave, tragedije, grožnje ali na intenziven stres. Čeprav so ti dogodki težki, neprijetni ali boleči, jih je treba znati zdržati in preživeti.

Psihologinja Eva Kovač svetuje, naj se posamezniki ne obremenjujejo s stvarmi, na katere nimajo vpliva. Osredotočajo naj se na tisto, kar je v njihovi moči, kar lahko nadzorujejo, to je na oceno stanja, lastno vedenje, izbiro, kako preživljati čas, ali spremljati spodbudne novice ali brati teorije zarot in nasprotovanja virusu za vsako ceno.

Najbolj so zaradi epidemije prizadeti starostniki in otroci. A starši so tisti, ki učijo otroke odziva na stres, tudi z modelnim učenjem. Starši naj se vprašajo, kakšen zgled so otrokom. Naj jim bodo vzor, pomagajo naj se jim spoprijemati s težavami. Ni smiselno poglabljati negativnih občutkov s pretiranim dokazovanjem, kakšna škoda je otrokom storjena. Lahko se zgodi, da se bo tisto, kar pričakujemo in kar z lastnim vedenjem usmerjamo, potem tudi res zgodilo. 

Ni se smiselno obnašati, kakor da bo storjena nepopravljiva škoda. Smiselno je spodbujanje in pozitivno usmerjanje otrok, prijateljev, znancev, da bo kriza uspešno prebrodena. Zdaj namreč ni na voljo dovolj empiričnih podatkov, ki bi lahko napovedovali, kakšne bodo dolgoročne psihične posledice za otroke. Glede ranljivih skupin so na preizkušnji strokovnjaki, da bodo te posameznike znali poiskati in jim pomagati. V veliko pomoč posameznikom bo, če bodo ljudje skušali biti čim bolj podporni, sočutni in bodo pomagali posameznikom iz stiske, ne pa je še poglabljali. Ljudi je spodbudila, naj bodo prijazni, dobrovoljni, skrbijo za svoje zdravje in vseh okoli njih, naj bodo družbeno odgovorni in naj si ustvarjajo trenutke, za katere bodo hvaležni.