"Vlada Republike Slovenije je že v začetku decembra sprejela načrt sproščanja ali zaostrovanja ukrepov glede na to, da smo že takrat bili v drugem valu in ta načrt je bil glede na razvoj situacije v začetku januarja noveliran. Ta načrt je splošno znan, večkrat je bil predstavljen, vsi ukrepi, ki jih vlada sprejema, so vnaprej predvidljivi. Tudi markerji za sproščanje ukrepov po posamičnih statističnih regijah so bili v tem času javno objavljeni, sproti so se vnašali novi podatki in glede regijske situacije praktično ni nikakršnih neznank," je uvodoma dejal predsednik vlade. Nadaljeval je, da se v javnosti večkrat pojavljajo dileme, glede splošnih pogojev na nacionalni ravni, ki jih je treba izpolniti zato, da se sploh preide na sproščanje v regijski ravni. "V zadnjem času se je tak pomislek pojavljal s Koroško regijo, ki je, ko je imela na začetku drugega vala veliko število okužb sedaj bistveno boljša od slovenskega oz. nacionalnega povprečja, in bi že izpolnjevala pogoje za sproščanje ukrepov v oranžni fazi, če bi seveda celotna država izpolnila pogoje, da preidemo v oranžno fazo," je dejal predsednik vlade. Ob tem je opozoril vse, ki se sprašujejo, kakšni ukrepi bodo veljali v prihodnje, da spremljajo podatke in infografike "na naših spletnih straneh in z zelo malo truda se da vnaprej ugotoviti, kakšni ukrepi bodo veljali v kakšni regiji glede na trende, ki se obetajo."

"Žal splošna epidemiološka situacija v državi ni dobra, bili bi veseli, če bi bila celotna država takšna kot Koroška glede okužb ali celo boljša in zato mora vlada vedno, ko odloča o sproščanju ali zaostrovanju ukrepov, poleg statične slike na presečni dan, ki je vedno torek v tednu, upoštevati tudi trende. Veliko vprašanj je bilo, še posebej glede na odločitve pri odpiranju šol, zakaj se, če gre samo za nekaj okužb preko meje ali do meje, ne uporablja nek kriterij tolerance. Ta kriterij se lahko uporablja v primerih, če so splošni trendi pozitivni, dobri, gredo v smer zmanjševanja okužb na nacionalni ravni kot tudi v posamičnih regijah, če pa trendi niso dobri in smo priča večanju števila okužb ali stagnaciji, potem nima smisla upoštevati neka visoka odstopanja od načrta sproščanja, ker v tem primeru bomo kmalu v kaosu, kar je zadnje, kar si vsi skupaj želimo," je povedal predsednik vlade.

Predsednik vlade je nato opozoril, da se z naslednjim tednom dodatno omogoča varstvo otrok prve triade v šolah, vključno z organizacijo pouka na daljavo v tistih regijah, ki so še vedno črno obarvane in kjer pouk za te otroke ne more potekati v šoli. "Ta izjema velja za vse primere, kjer sta oba starša, ali če gre za enostarševsko družino en starš, zaposlena v dejavnostih kritične infrastrukture, v vzgoji in izobraževanju, v policiji in Slovenski vojski. Te dejavnosti, ki so kritične in morajo nemoteno potekati tudi v času epidemije, lahko tečejo, in je v primerih, ko si družina ne more drugače zagotoviti varstva otrok ali pomoči pri šolanju na daljavo, to omogočeno v celi državi, tudi tam, kjer tako šolanje prve triade kot splošno otroško varstvo v vrtcih sicer ne poteka," je povedal premier in dodal, da je bilo nekaj tudi dilem v zvezi s ponedeljkom kot dneva obveznega testiranje vseh, ki bodo otroke učili potem v razredih.

"Vlada v sredo, ko je obravnavala to situacijo, ni imela na voljo vseh elementov za dokončno odločitev o tem, ali je možno v ponedeljek hkrati izvesti tako pouk kot testiranje. Pri razrešitvi te dileme nam je pomagalo Združenje ravnateljev, ki je izvedlo anketo v teh regijah, in več kot 80% šol se je odzvalo pozitivno, v smislu, da so sposobni isti dan, torej paralelno, izvesti tako pouk kot tudi ponovno testiranje zaposlenih učiteljic in učiteljev. Na tej podlagi bo odlok danes spremenjen, tako da bo v ponedeljek možen tudi pouk prve triade ob vzporednem testiranju," je dejal predsednik vlade in dodal, da "smo tudi apelirali že na vse izvajalce testiranja, da se v povezavi z ravnatelji in lokalnimi skupnostmi dogovorijo za najprimernejši način in časovnico, da bo oboje možno." "Zavedamo se, da povsod to verjetno ne bo mogoče in tam bo ta dan potrebno izvajati pouk na daljavo. Računamo pa, da bo v veliki večini to vseeno možno. Tam, kjer se lahko organizirajo, da testiranje poteka dan prej, torej v nedeljo, bo tudi ta test veljal. Na ta način v večini države še vedno pridobimo še en šolski dan z otroci prve triade v šolah," je poudaril predsednik vlade Janez Janša.

V nadaljevanju je premier spregovoril tudi o vprašanjih, povezanih s cepljenjem, predvsem, kar se tiče vprašanj glede cepiv, ki so na razpolago in bodo na razpolago, in glede dogajanja na evropski ravni, kjer je prišlo do zapleta med Evropsko komisijo kot naročnikom cepiv in proizvajalcem cepiv AstraZeneco. "Doslej je bilo v Slovenijo dobavljenih nekaj več kot 76,000 odmerkov cepiva, velika večina je bila uporabljenega, v zadnjem valu predvsem za drugi odmerek cepiva, pri najbolj ranljivih kategorijah. Za naslednji mesec od cepiv, ki so že odobrena, gre za BionTech Pfizer in Moderna, imamo dokončne napovedi za preko 110.000 odmerkov do konca februarja, še posebej BionTech Pfizer bo v februarju praktično iz tedna v teden povečeval število dobavljenih odmerkov, kar je dober podatek glede na nekatere drugačne, slabše informacije, ki smo jih bili deležni v preteklih tednih. Tudi Moderna zagotavlja zanesljivo dobavo vseh teh količin. Odprta pa je količina, napovedana s strani AstraZeneca. Ta količina za Slovenijo predstavlja okoli 80.000 odmerkov in je pod vprašajem, ker danes Evropska zdravstvena agencija odloča o odobritvi. Ne bo pa sama odobritev dokončno zagotovilo glede teh dobav, zato v našem načrtu cepljenja, zaenkrat za mesec februar, 100 % računamo na dobave proizvajalcev, kjer so cepiva že odobrena in cepimo z njimi, torej Biontech Pfizer in Moderna. Vse, kar bo prišlo s strani AstraZeneca, bomo vključili dodatno," je dejal predsednik vlade. Po njegovih besedah dobra novica prihaja tudi glede cepiv proizvajalca Johnson in Johnson, ki so v zadnji fazi testiranja in je mogoče pričakovati, da bo v naslednjih tednih Evropska zdravstvena agencija prejela tudi uradno zahtevo za presojo in odobritev teh cepiv, ki jih je Evropska komisija naročila nekaj 100 milijonov in po odobritvi bo to bistveno lahko popravilo količine v našem načrtu cepljenja.

"Odgovor na vprašanje, ali lahko v Sloveniji še vedno pričakujemo, da bomo dosegli do poletja 70 % precepljenost, je da;" je nadaljeval premier Janša in dodal, da tudi v primeru, če bi zgolj ti dve podjetji, ki imata že odobrena cepiva, ki ju že uporabljamo, dobavili obljubljene količine, bi se lahko temu odstotku približali. "Zelo verjetno je, da bo pri ostalih cepivih, ki so v fazi odobritve, v naslednjih tednih prišlo do odobritve in začetka dobav vsaj enega cepiva v večjih količinah, kar dodatno krepi optimizem. Žal pa je, večina teh napovedi ali pa že zagotovljenih dobav koncentrirana na drugi kvartal, se pravi na mesece od marca naprej, kar pomeni, da ne moremo realno računati, in to je slaba novica, da bo precepljenost v prvem tromesečju tega leta bistveno vplivala na zaustavljanje epidemije, in zato je žal, žal potrebno v tem času še posebej skrbno upoštevati vse preventivne ukrepe, omejiti stike na minimum, pri stikih uporabljati vso priporočeno zaščito," je dejal premier in dodal, da se je treba zavedati, da imamo v Sloveniji razširjeno tudi angleško različico virusa, da je ta bolj kužna, se širi hitreje in da imamo uradno potrjeno pristnost tega seva že od decembra naprej, žal z zamudo. "Po informacijah, ki jih praktično vsak dan dobivamo od kolegov iz drugih držav, bo ta angleška različica virusa povsod po Evropi v naslednjih tednih verzija, ki bo najbolj razširjena, zato so striktni ukrepi toliko bolj potrebni, na mestu je večja previdnost in žal v naslednjih tednih kakšnega bistvenega sproščanja ne moremo pričakovati. Prav tako tudi ne moremo pričakovati bistvenega izboljšanja stanja brez dodatnih ukrepov," je poudaril predsednik vlade. Ob tem je izpostavil primerjavo z nekaterimi evropski državami, kjer je vidno, da v Evropi skupaj z drugimi državami spremljamo drastičen in intenziven ples tega virusa v različnih obdobjih z različno intenzivnostjo. "Trenutno je najbolj na udaru Portugalska, ki ima resno krizo, tudi druge države poročajo o hitrem širjenju angleške verzije virusa, dnevno se vrstijo napovedi o dodatnih omejitvenih ukrepih po Evropi, omejitve potovanj, zaostrovanje režimov, kar se tiče vstopanja v druge države, to je trenutna realnost in v naslednjih tednih kakšnega velikega izboljšanja v Evropi ne moremo pričakovati, lahko pa skupaj prispevamo k temu, da bo trend upadanja okužb kljub prisotnosti angleške verzije virusa takšen, da bodo krivulje šle navzdol in da zmogljivosti našega zdravstvenega sistema ne bodo presežene in bomo primorani zaradi tega plačevati ceno epidemije v smislu kolateralne škode," je dejal predsednik vlade.

Ob tem je predsednik vlade ponovno pozval k sodelovanju. Prav tako je naslovil poziv županom slovenskih občin glede tega, da na lokalni ravni naredijo potrebno, da se ukrepi spoštujejo, da se nadzira upoštevanje teh ukrepov, tudi civilna zaščita ima določene pristojnosti. "Glede na zemljevid sproščanja, ki je regijski in bo morda v prihodnosti dodelan do nivoja občin, bo režim sproščanja in zaostrovanja odvisen tudi od tega, kako se bo lokalna skupnost organizirala za to, da bomo ta čas, ko so ukrepi dejansko potrebni, preživeli brez nekih dodatnih zaostritev," je dejal premier in dodal, da se bo samo na podlagi tega, da ukrepe, ki že veljajo, striktno izvajamo in nadzorujemo, to odražalo tudi v hitrejši normalizaciji javnega življenja v posamičnih regijah ali občinah. Ob tem je dodal poziv k sodelovanju tudi slovenskim medijem. "Vsi ukrepi se pričakujejo z negativne strani in to ne prispeva k zaustavljanju epidemije. S temi ukrepi smo vsi prizadeti, resnica pa je, da če vsi sodelujemo, se bo virus širil počasneje in ga bomo zaustavili in ukrepi enostavno ne bodo potrebni," je dejal predsednik vlade in dodal, da če kdaj, potem dejansko v tem času, ko vemo, da bodo prihodnji tedni izjemno zahtevni, da lahko praktično govorimo o tretjem valu zaradi angleške verzije virusa, ki je praktično povsod po Evropi in pri nas, potrebujemo sodelovanje. "Večje bo sodelovanje, večje bo zavedanje soodgovornosti, ki jo imamo, bolj bomo lahko veljavnost ukrepov, ki jih nihče ne mara, skrajšali," je dejal predsednik vlade.

Predsednik vlade Janez Janša se je v nadaljevanju odzval tudi na objave v nekaterih medijih, da naj bi vlada včeraj blokirala soglasje za univerzitetni študij, "To ni res. Vlada te točke ni obravnavala. Ministrstvo za izobraževanje je gradivo poslalo nekaj dni nazaj. Gre za strateške odločitve in nima smisla, da se teh odločitev lotevamo tako, kot so se jih naši predhodniki in so ustvarili na tisoče mladih brez možnosti zaposlitve tako v Sloveniji kot v okviru skupnega evropskega trga. Nič nam ne pomaga, če v resolucije in evropske zaveze pišemo, da bomo postali digitalni, zeleni, napredni, inovativni, če potem na naše šole teh profilov ne vpisujemo toliko, kot bi jih potrebovali," je povedal predsednik vlade. "Lahko stokrat prisežemo, kako bomo resno vzeli izzive 4. industrijske revolucije, umetne inteligence in digitalizacije, a če potem ne omogočimo zadostnemu številu mladih, da se vpišejo na računalništvo informatiko, ključne poklice prihodnosti, to ne pomaga," je dejal premier in nadaljeval, da je razrez vpisov za visoko in univerzitetno šolanje eden od temeljnih strateških razvojnih dokumentov države. "Ali je predlog, ki ga je ministrstvo za izobraževanje poslalo z zamudo dober ali slab, ne vemo, niti ni bilo mogoče v tem času opraviti obravnave na pristojnem odboru vlade in ne govorimo o ocenah in odločitvah, temveč, ad je potreben odgovoren pristop. Ministrici sem naročil, da razišče, zakaj je prišlo do zamude, ministrstvu za delo pa smo naložili naj do naslednjega tedna predstavi potrebe slovenskega gospodarstva, javnega sektorja in države to takšne po posamičnih profilih in vlada bo vse te elemente upoštevala."

"Vpisna mesta na javnih fakultetah niso neka zbirka želja tistih, ki te fakultete vodijo, ampak gre za strateški razvojni dokument države, ki ga je treba jemati resno, in v vseh mandatih vlade, kjer sem vlado vodil, smo to tudi naredili. V mandatu 2004-2008 smo popravili nesorazmerja, kakšen je trenuten predlog, pa bo vlada pogledala naslednji teden in bo to tudi z vso resnostjo obravnavala."
Za vse tiste ki pravijo, da je rok za objavo tega dokumenta 1. februar, pa velja, da bi se morali vprašati, zakaj tega predloga niso izdelali prej. "Vsekakor pa gre za eno najpomembnejših odločitev vlade, kar se tiče strategije razvoja za naprej in vlada bo svojo odgovornost opravila tako kot se to spodobi," je zaključil premier Janez Janša.

V nadaljevanju je predsednik vlade odgovarjal tudi na novinarska vprašanja.

Kar se tiče načrtov cepljenja je premier dejal, da dejanski načrt cepljenja vedno vsebuje samo cepiva, ki so že odobrena in kjer ni zapletov, v tem konkretnem primeru gre za BionTech Pfizer in Moderno. "Tudi vsa navodila, ki gredo naprej izhajajo iz števila nabav," je dejal premier. Prav tako je povedal, da je količina dobav cepiv AstraZeneca bistveno manjša kot napovedana, "in tudi te količino ne jemljemo kot dejstvo, ali bo to držalo ali ne, ne vemo, in s tem 100% tudi ne računamo." "Velike težave bodo na relaciji med EK in EU in tem proizvajalcem tudi v prihodnje, če vsaj te zadnje količine ne bodo dobavljene," je ocenil premier. Prav tako je dodal, da se za cepiva tega proizvajalca dobiva takšne in drugačne ponudbe v smislu nabav mimo evropskega naročila. "Nekaj se dogaja, kar nam ni všeč, in na to je Evropska komisija opozorila. Pripravljajo se administrativni ukrepi, ker ima to podjetje tovarne na evropskih tleh, in vsaj del tega zapleta bo rešen," je še dodal predsednik vlade. Prav tako je izrazil mnenje, da gre za prvo polletje bolj resno računati na proizvajalca cepiv Johnson in Johnson. "Sprožene so tudi iniciative, da če se bo zaplet z AstraZeneca nadaljeval, da se bo povečalo dobave nekaterih drugih proizvajalcev, a kot rečeno, Slovenija trdno računa, kar se februarja tiče, na 110.000 odmerkov, od obeh proizvajalcev, ki nam že dobavljajo, vse kar bo več, bomo dodatno vključili v naš program," je še dejal premier.
Predsednik vlade je dejal, da kar se ukrepov tiče, je vse navedeno v načrtu sproščanja in vlada se bo tega držala. "Zadnji teden trendi glede okužb niso bili dobri, boljši so bili trendi sproščanje kapacitet v bolnišnicah. Nastal je minimalen manevrski prostor, bo pa vlada naslednjo sredo preučila trende in se odločila, ali je treba načrt morda spreminjati. Kar je novost glede na čas, ko smo načrt sprejemali, je dejstvo, da takrat nismo imeli resnega suma prisotnosti angleške verzije virusa, in to je dejstvo, ki lahko spremeni situacij in lahko spremeni to, da bomo načrt sproščanja ukrepov spremenili, ni pa to za pričakovati v naslednjih dneh," je poudaril.

Odgovoril je tudi na vprašanja v zvezi z imenovanjem novega ministra za zdravje. "Ne vem, od kod špekulacije o prenosu začasnega opravljanja te funkcije , ker te možnosti ni," je dejal predsednik vlade. "Res je, da se je koalicija takrat, ko je sredi najhujšega vala epidemije minister iz Desus Tomaž Gantar odstopil, posvetovala, kdo bo začasno opravljal to funkcijo in ali je smiselno takoj predlagati novega kandidata in takrat je bilo tudi v igri ime ministra za obrambo Mateja Tonina, a smo se skupaj odločili, ad je najbolj smiselno, da funkcijo začasno prevzamem sam in da ministra za to mesto predlagamo takoj, ko se razreši situacija, ki je nastala po odločitvi Sveta stranke Desus za izstop iz koalicije. Glede na to, da razmerje sil in podporo vladi ne odločajo organi posamičnih strank, ampak poslanci v parlamentu in da situacija glede statusa ali pozicije poslanske skupine DeSUS in vseh njihovih poslancev zaenkrat še ni jasna, je to glavni razlog, da še nisem predlagal novega ministra/ ministrice za zdravje, kajti želimo to rešiti z enim korakom," je povedal premier. "Če poslanska skupina DeSUS večinsko ne podpira več vlade, potem je v zraku tudi ministrstvo za kmetijstvo, ki po koalicijski pogodbi pripada tej stranki oziroma poslanski skupini. Minister in poslanci DeSUS se morajo do srede naslednjega tedna odločiti, ali sodelujejo z vlado, v vladi ali pa so klasična opozicija brez kadrovskega razreza v vladi. Torej od srede naslednjega tedna bo bolj jasno ali bo z moje strani v DZ romal en predlog za novega ministra ali bosta tja šla dva predloga," je povedal premier.

Ker se tiče odpiranja in zapiranja šol, pa je predsednik vlade ponovno dejal, da vlada ravna na podlagi načrta, kjer jasno piše, kdaj so šole lahko odprte in kdaj se izvaja pouk na daljavo, kdaj pa fizično. "Povedali smo večkrat, da glede na situacijo, kakršna je, je za pričakovati, da bodo šole en teden odprte, nato pa drug teden potekale na daljavo. Žal to velja tudi za prihodnost. Verjamem, da je to dodaten zaplet, napor in delo za ravnatelje, starše, lokalne skupnosti, ampak pri šolah gre za sto-tisoče novih stikov in glede na situacijo, v kateri smo, vidimo, da nimamo ravno veliko manevrskega prostora za eksperimentiranje," je povedal premier. "Ko tehtamo vsako sredo situacijo, ne gledamo samo številke za regijo tistega tedna, ampak gledamo tudi trende. Če bi bili trendi drugačni in bi šli v smer padanja okužb in bi lahko računali, da bo neka regija, ki je danes obarvana črno v ponedeljek zagotovo rdeča in da se bo situacija spreminjala tudi v celotni državi, bi bil lahko faktor tolerance bistveno večji. Če pa dobimo podatke, da se je število okužb v zadnjih treh dneh povečalo, če dobimo podatke, da je v Sloveniji angleška verzija virusa prisotna od decembra, potem ta tolerančni faktor ne more iti v smer sproščanja, temveč kvečjemu zaostrovanja;" je dejal premier. "Apeliram, da se pripravimo na takšno situacijo in da je vlada glede na odločitev US dolžna vsak teden spreminjati svoje odločitve, jih k temu prilagajati in še enkrat poudarjam, da ni velikih skrivnosti, saj imamo načrt sproščanja, sproti objavljamo podatke po regijah in kdor primerja, lahko sam vidi, kakšni so trendi in lahko tudi ve, kaj bo sledilo naslednji teden in ni treba čakati na sejo vlade," je še povedal predsednik vlade Janez Janša.

Kar se tiče nadomestil za bolniške odsotnosti zaradi koronavirusa je predsednik vlade dejal, da je v večini drugih držav situacija z nadomestili manj širokogrudna kot v Sloveniji. "So pa informacije, da v posamičnih podjetjih delodajalci silijo tiste, ki so imeli simptome, da prihajajo na delovno mesto, inšpekcija je to preverjala, potrditev doslej še ni," je dejal premier Janša. Dodal je tudi, da je na podlagi zadnjih podatkov glede anketiranja, kje se je kdo okužil, večina ljudi povedala, da ne ve, ali ne pove in je to daleč največji odstotek. "Glede na stanje, veljavne ukrepe in ker gospodarstvo deluje, je delovno mesto eno od rizičnih krajev, kjer se okužbe širijo in zato bosta v prihodnjih tednih zdravstvena in delovna inšpekcija povečali nadzor," je poudaril predsednik vlade. "Apeliram na vse odgovorne, da se delovni proces odvija v skladu s priporočili NIJZ in v skladu s pravili medicine dela, " je pozval premier in se obenem zahvalil tistim delodajalcem, ki so organizirali hitro testiranje, ki skrbno spremljajo situacijo v svojih kolektivih in pravočasno reagirajo, ko pride do posamičnih okužb in tega ne prepuščajo zgolj odgovornosti posameznika ali slučaju.
"Vsi se zavedamo škode, ki jo povzroča epidemija, škoda je različno razporejena po posamičnih kategorijah prebivalstva in vsaka škoda je obžalovanja vredna, je pa škoda, ki jo lahko popravimo in je škoda, ki je ne moremo popraviti;" je na vprašanja o tem, kako zelo epidemija škoduje otrokom, odvrnil premier. "Če bo nekdo resno zbolel in bo imel posledice dolgo časa ali pa celo življenje, če nekdo umre, je to škoda, ki je ne moremo popraviti," je dejal premier.

"Ukrepi, ki jih imamo, delujejo. Če ne bi, potem bi imeli številke, ki bi bile bistveno večje," je odvrnil na vprašanje, če mora vlada spremeniti strategijo. "Tudi ni res, da se vsi ukrepov držimo, ker če bi se jih, bi bile številke bistveno nižje. Virus se ne širi sam, ampak ga širijo ljudje. Če bi se vsi držali osnovnih higienskih ukrepov in da se ne družimo oziroma smo v svojih mehurčkih, kjer pa se moramo družiti, pa upoštevamo priporočila, virusa pri nas ne bi bilo. Ker pa se to ne dogaja, ker 5% ljudi nonšalantno gleda na ukrepe, imamo situacijo tako kot je," je dejal premier in dodal, da strategija sama nima alternative. "Celo Švedska, ki je začela izvajati alternativno strategijo prekuževanja je od tega odstopila," je dodal. "Edina pot je, da se zavedamo resnosti položaja in potrpimo. Prav tako nismo v začaranem krogu. Dokler ni bilo cepiva, bi lahko rekli, da lahko za prihodnost pričakujemo, da bomo šli iz vala v val, sedaj ko cepivo imamo, pa verjamem, da je lahko eventuelni tretji val zadnji in da bomo z začetkom poletja s precepljenostjo epidemijo in širjenje virusa ustavili," je še povedal premier in dodal, da se dela na tem, da se čimprej cepi čim več ljudi s prioriteto najbolj ranljivih skupin, kjer je škoda največja in nobeno cepivo ne čaka, ampak ga takoj uporabimo in skrajšamo čas do željenega cilja do zadostne precepljenosti. "K temu pa spodbujamo tudi druge države," je še povedal premier Janša.
Glede angleškega seva koronavirusa in tem kako bolj razširjen je ta sev postal pri nas, je premier dejal, da dokončnega podatka nimamo, lahko pa sklepamo na širjenje virusa in kako se je to dogajalo po drugih državah. "V teku je reorganizacija detekcije tega virusa, tako da bomo z vsemi laboratoriji, ki jih imamo, to lahko bolj sproti spremljali. Glede na konzultacije s kolegi iz drugih evropskih držav pa tukaj razen tega, če se bo stanje poslabšalo, zaostrimo ukrepe, ni nekega posebnega načrta za ukrepanje samo proti temu virusu, ali targetirano samo proti angleški verziji virusa. Drži, da tudi druge mutacije virusa krožijo in od nape stroke pričakujem, da bo uporabila vse kapacitete, ki jih ima, da ne bomo z odkritjem toliko zamujali, kot smo z odkritjem angleške verzije virusa, ki so ga praktično odkrili že vsi drugi pred nami."