Imunski sistem običajno opravlja izjemno nalogo, ko nas brani pred mikroorganizmi, ki povzročajo najrazličnejše bolezni. Včasih pa ta telesni ščit ne deluje povsem, in mikrobi, virusi ter bakterije vseeno napadejo naš imunski sistem, zato zbolimo. Kaj pa če je možno, da to preprečimo in okrepimo imunski sistem? Kaj če spremenimo prehrano ter vzamemo vitamine in zeliščne pripravke? Ali vpeljemo druge spremembe življenjskega sloga, da bi ustvarili skoraj popoln imunski odziv?

Imunski sistem je točno to – zapleten sistem, in ne ena samostojna, neodvisna enota. Da dobro deluje, mora biti v ravnovesju in harmoniji. Prvi korak za povečanje imunske odpornosti je nedvomno izbira zdravega življenjskega sloga. Upoštevanje splošnih smernic za ohranjanje zdravja je najboljši način, da naravno poskrbimo za dober obrambni sistem telesa. Kajti vsak del v telesu, vključno z imunskim sistemom, deluje bolje, če je dobro zaščiten pred zunanjimi dejavniki. Pri tem je pomembno, da upoštevamo naslednje:

Opustimo kajenje

Prav vse oblike kajenja – občasno, aktivno, pasivno – so škodljive, saj kajenje povzroča vrsto bolezni, kot so bolezni srca, pešanje aorte, različne vrste raka, težave z dihali ter splošno slabše zdravje. Zato v celoti opustimo kajenje in poskrbimo za boljše splošno zdravje in imunski sistem.

Jejmo hrano, bogato s sadjem in zelenjavo

Vse se začne z zdravo in uravnoteženo prehrano. Znanstveniki že leta ugotavljajo, da so ljudje, ki živijo v revščini in so slabo prehranjeni, bolj dovzetni za različna vnetja. Pomembno je, da poskrbimo za zadosten vnos mikrohranil, predvsem z zdravo in raznovrstno hrano. Na jedilnik zato čim večkrat vključimo česen (naraven antibiotik), mandlje (vir vitamina E), brokoli, špinačo, citruse (bogati z vitaminom C), ingver, jogurt in kefir ter tudi gobe, ki dokazano vsebujejo veliko sestavin, ki krepijo odpornost. Šele ob morebitnem pomanjkanju katerega od vitaminov in mineralov pa lahko po posvetu z zdravnikom vzamemo tudi prehranske in vitaminske pripravke.

Telovadimo

Redna vadba je eden od stebrov zdravega življenja. Izboljšuje zdravje srca in ožilja, znižuje krvni tlak, pomaga nadzorovati telesno težo in ščiti pred različnimi boleznimi. Ker pripomore k boljšemu zdravstvenemu stanju, posledično izboljša tudi imunski sistem. Zato poskrbimo za redno aktivnost – kolesarimo, pojdimo v hribe, na rekreacijo ali pa doma naredimo nekaj vaj.

Bodimo čim več na svežem zraku

Poskrbimo, da bomo tudi v hladnejših mesecih čim več zunaj, zato naj nas dež, sneg ali hladno vreme ne odvrnejo od aktivnosti na prostem. Svež zrak je namreč zelo pomemben za dvig odpornosti, zato se le odpravimo na sprehod z družino.

Poskrbimo za dovolj počitka

Če smo utrujeni in nenaspani, nam lahko pade odpornost, zato poskrbimo za 7 ali 8 ur spanca dnevno. Ni pa pomembno le trajanje spanca, temveč tudi njegova kakovost. Zato je priporočljivo, da imamo v spalnici čim manj svetlobe in elektronskih naprav ter da sobo pred spanjem dobro prezračimo.

Upoštevajmo ukrepe za preprečevanje okužb

Pri preprečevanju okužb in ohranjanju zdravja je nujna dobra higiena, zato večkrat dnevno prezračimo stanovanje, poskrbimo za redno in temeljito umivanje rok, na poti pa imejmo pri sebi razkužilne robčke, s katerimi hitro uničimo bakterije ali viruse, kadar nimamo čiste vode in mila.

Zmanjšajmo stres

Duša in telo sta tesno povezana, kar ugotavlja tudi sodobna medicina. Veliko bolezni, kot so trebušne težave in celo bolezni srca, je povezanih z učinki stresa. Naučimo se obvladati stres, tako doma kot na delovnem mestu, in si v tem natrpanem sodobnem času vzemimo čas zase, za družino in hobije, v katerih uživamo.

Priporočena živila za boljšo odpornost

Poleg sadja, bogatega z vitamini, so za odpornost priporočeni tudi:

Navadni jogurt in kefir

Ena najpomembnejših lastnosti jogurta in kefirja kot virov zdravju koristnih snovi je skupek prebiotikov in probiotikov. Bakterije v jogurtu in kefirju so zaveznice zdrave mikroflore, ki je potrebna za dobro odpornost in obrambo pred boleznimi. Poleg tega jogurt vsebuje tudi nekaj beljakovin, kalcij in vitamin B.

Korenje, krompir in buča

Betakaroten v korenju, krompirju in buči povečuje odpornost, vitaminu A pa pomaga, da ga telo lažje vsrka. Še posebej dobro je uživati večje količine betakarotena, če imamo vneto sluznico, grlo in nos.

Gobe

Gobe so zakladnica antioksidantov, kalija, vitamina B in vlaknin. Zlasti sveže gobe so odlične za krepitev odpornosti.

Špinača

Špinača vsebuje antioksidante, kalij, kalcij, magnezij, provitamin A, vitamine B, C in K, niacin in folno kislino. Lahko jo uživamo kuhano, še več vitaminov pa vsebuje surova v solati ali v smutiju.

Oves in ječmen

Oves je bogat vir hranil, saj vsebuje kompleksne ogljikove hidrate, vitamin B, vlaknine in minerale, kot so fosfor, magnezij, mangan, železo, selen in kalcij.

Ječmen ima vrsto zdravilnih učinkov. Le 5 gramov ječmena vsebuje enajstkrat več kalcija kot kravje mleko in sedemkrat več vitamina C kot pomaranča.

Janež

Janež oziroma janeževa semena se priporočajo za lažje izkašljevanje in čiščenje dihalnih poti. Najbolje je, da uživamo surova semena, učinkovit pa je tudi janežev čaj z medom in cimetom.

Česen

Redno uživanje tega naravnega antibiotika bo zagotovo zmanjšalo možnost obolenja vsaj za polovico. Česen deluje proti bakterijam in uspešno krepi imunski sistem. Deluje tudi proti zajedalcem in je učinkovit pri zdravljenju okužb z virusom herpesa ter kandide. Njegova najpomembnejša aktivna učinkovina je alicin, ki nastane iz aliina, ki je v česnovi rastlini in ima antibiotični učinek. Zaradi tega lahko učinkovito deluje preventivno pri bakterijskih infekcijah, gripi, kašlju in bronhitisu. Najboljša izbira je svež česen, saj se s kuhanjem izgubljajo antioksidanti.

Feferoni

Poleg citrusov in pekoče paprike so prav feferoni najbolj bogati z vitaminom C, ki je odličen borec v boju z bakterijami in virusi. En manjši feferon vsebuje kar 150 mg vitamina C, medtem ko ga ima pomaranča 100 mg. Poleg tega sestavina feferona kapsaicin čisti dihalne poti in lajša prehodnost sinusov.

Ribe

Ribe so zdravo in kakovostno živilo. Čeprav so preproste, lahko prebavljive in okusne, verjetno vsebujejo več zdravih sestavin kot katerakoli druga hrana. Bogate so z beljakovinami, nenasičenimi maščobnimi kislinami omega 3, vitamini in rudninskimi snovmi.

Velik del koristnih vplivov lahko pripišemo prav nenasičenim maščobnim kislinam omega 3, ki jih najdemo predvsem v ribjem maščevju, in telo varujejo pred vnetji, virusi in bakterijami. Zato naj se mastne morske ribe, kot so sardele, losos ali skuše, vsaj dvakrat tedensko pojavijo na krožniku.

Perutnina in domača kokošja juha

Beljakovine, ki se nahajajo v belem mesu, telesu dajo energijo, da se bori proti bakterijam in virusom, ter pomagajo pri obnovi mišic po vadbi. Domača juha s kokošjim mesom, zelenjavo in začimbami nas bo okrepčala in nam dala novih moči. To pa je popolna kombinacija za močan imunski sistem.

Ingver

Ingver je eden najmočnejših rastlinskih antioksidantov. Ima zelo močan protibakterijski učinek, krepi odpornost, pomaga premagati prehlad in blaži kašelj.

Govedina

Govedina vsebuje pomembne beljakovine in železo. Beljakovine, ki se nahajajo v govejem mesu in teletini, imajo veliko hranljivo vrednost, saj vsebujejo optimalno količino osnovnih in esencialnih aminokislin.

Sončnična semena

Sončnična semena vsebujejo veliko vitamina C in E. Vitamin C je močan antioksidant, ki zavira delovanje prostih radikalov. Poleg tega sončnična semena vsebujejo veliko fitosterolov, ki dokazano zmanjšujejo raven holesterola v krvi. Polna so tudi mineralov, kot je magnezij, ki sprošča mišice in živce.

Čaj

Vse vrste čaja vsebujejo antioksidante, znane kot katehine, ki imajo posebno nalogo, da branijo telo pred boleznimi. Zeliščni čaji zmanjšajo težave – zamašene dihalne poti ali utrujenost – in krepijo imunski sistem. Odlična izbira sta šipek, ki je učinkovit pri krepitvi imunskega sistema in premagovanju gripe ter prehladov, in timijan, ki je uspešen pri boju z bakterijami. Ljudje, ki vsak dan pijejo čaj, naj bi imeli trikrat manj možnosti, da zbolijo za gripo, prav tako pa so bolje zaščiteni pred rakom in srčnimi boleznimi.

Ingver

Zakaj je ingver tako zdrav

Ingver je azijska začimba, ki vsebuje številne minerale, vitamine in eterična olja, ki hkrati pomirjajo in aktivirajo organizem. Sveži ingver vsebuje 80 odstotkov vode in več kot 160 sestavin. Ena najpomembnejših je borneol, ki preprečuje vnetje in znižuje temperaturo. Cineol, ki je oster in pekoč, umiri kašelj in deluje antibakterijsko. Enako učinkovit je curcumin, ki znižuje holesterol in deluje antioksidativno.

Kako ingver deluje

Če ingver redno uporabljamo, le-ta krepi obrambni mehanizem telesa, preprečuje prehlad ter pomaga pri nahodu in bolečinah v grlu.

Kako pripravimo ingverjev čaj

Olupimo 1,5 cm ingverjeve korenine in jo narežemo na tanke rezine; lahko jo tudi naribamo. Zalijemo jo z 1,5 litra vrele vode in pustimo stati 10 minut. Mešanico za 6 ur shranimo v termovki in čaj po skodelicah pijemo čez dan. Lepo nas pogreje, telesu pa pomaga odplaviti strupene snovi.

Drugi zdravilni učinki ingverja

Oleoresin v ingverju pomaga pri glavobolih.

Če nas muči potovalna slabost, imejmo pri sebi ingverjeve paličice. Vsebujejo shogaol, ki prepreči, da nam bi šlo na bruhanje.

Z ingverjevim oljem bomo pozdravili nategnjene mišice.

Kot dodatek kopalnemu olju ingver pospeši cirkulacijo in poskrbi za toploto.

Izvlečki ingverja zmanjšujejo otekline.

Če starostne in sončne pege natremo z mešanico ingverjevega kisa in vode, bodo zbledele.

Ingverjevo olje vpliva na prekrvavitev kože na glavi in lahko zmanjša izpadanje las.

Ingver blagodejno vpliva na spomin, saj pospešuje prekrvavitev v možganih in preprečuje zamašitev žil.

 

Kako pripravimo ingverjev kis

Potrebujemo od enega do tri gomolje ingverja, vodo in 1,5 litra najmanj 6-odstotnega čistega jabolčnega kisa. Ingver olupimo in nastrgamo. Zavijemo ga v kuhinjsko krpo in iz njega iztisnemo ves sok. Suhi ingver pustimo stati v jabolčnem kisu približno tri tedne.

Povzela Aleksandra Rijavec Škerl

Vir: www.vzajemna.si in www.aktivni.si