01. 10. 2020
Premiera dokumentarnega filma Jezik enakopravnosti
V petek, 2. oktobra, bo ob 18.00 v Mestnem kinu Metropol v Celju premiera dokumentarnega filma Jezik enakopravnosti, ki je nastal v produkciji Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Slovenski znakovni jezik je na pragu izumrtja. Trije od približno tisoč petsto gluhih Slovencev, Meri (80), Špela (15) in Samo (42), se vsak po svoje borijo, da se to ne bi zgodilo.
Samo je najboljši slovenski gluhi športnih vseh časov. Je pravi šampion, osvojil je šest olimpijskih medalj, danes pa za minimalno plačo pomiva posodo in deli hrano. Medtem ko se s svojo usodo nikakor ne more sprijazniti in poskuša postati, kar si je od nekdaj želel: asistent učitelja športne vzgoje, se Špela pripravlja na novo življenjsko obdobje. Vstop v srednjo šolo je zanjo velika prelomnica, ovita v številne negotovosti, med drugim tudi, ali bo pri pouku sploh imela tolmača, ali pa bo prepuščena svoji tišini. In tu je Meri, prijetna gospa v začetku osemdesetih, ki je kot sedemletna deklica svoj izgubljeni sluh iskala s kričanjem na travniku. Vse življenje je posvetila razvoju in priznanju znakovnega jezika, danes pa je njen glavni cilj premagati mačehovski odnos države do jezika gluhih in vpis znakovnega jezika v Ustavo RS.
Slovenski znakovni jezik je na pragu izumrtja. Trije od približno tisoč petsto gluhih Slovencev, Meri (80), Špela (15) in Samo (42), se vsak po svoje borijo, da se to ne bi zgodilo.
Samo je najboljši slovenski gluhi športnih vseh časov. Je pravi šampion, osvojil je šest olimpijskih medalj, danes pa za minimalno plačo pomiva posodo in deli hrano. Medtem ko se s svojo usodo nikakor ne more sprijazniti in poskuša postati, kar si je od nekdaj želel: asistent učitelja športne vzgoje, se Špela pripravlja na novo življenjsko obdobje. Vstop v srednjo šolo je zanjo velika prelomnica, ovita v številne negotovosti, med drugim tudi, ali bo pri pouku sploh imela tolmača, ali pa bo prepuščena svoji tišini. In tu je Meri, prijetna gospa v začetku osemdesetih, ki je kot sedemletna deklica svoj izgubljeni sluh iskala s kričanjem na travniku. Vse življenje je posvetila razvoju in priznanju znakovnega jezika, danes pa je njen glavni cilj premagati mačehovski odnos države do jezika gluhih in vpis znakovnega jezika v Ustavo RS.