18. 02. 2021
Zelena luč postopku za dopolnitev ustave RS z znakovnim in jezikom gluhoslepih
Na 2. seji ustavne komisije DZ so poslanci danes, 17. februarja, obravnavali predlog za začetek postopka dopolnitve ustave RS s slovenskim znakovnim in jezikom gluhoslepih. Poslanci so predlog soglasno potrdili. Prihodnji torek se mora do predloga opredeliti še strokovna komisija DZ. Zatem bo predlog zadnji teden v marcu obravnavan na redni plenarni seji državnega zbora. Ključno je, da se večina poslancev tudi na plenarnem zasedanju strinja s predlogom ustavne spremembe. Zatem bo ustavna komisija predlog obravnavala ponovno in ga prilagodila stališčem poslancev. Nato bi lahko na majskem zasedanju Državnega zbora padla končna odločitev o vpisu slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v slovensko ustavo. V kolikor se vse to zgodi, bomo s predlagano dopolnitvijo temeljnega akta v državi stopili korak naprej k spoštovanju temeljnega cilja slovenske ustave, da deluje v dobrobit vseh državljanov in da smo pred zakonom vsi enaki.
Vlada RS je dala v Državni zbor predlog za dopolnitev ustave RS s slovenskim znakovnim jezikom na pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Pobudo je nato strokovna komisija razširila, ki je pripravila predlog besedila 62.a člena slovenske ustave. Razširila ga je s pravico do svobodne rabe znakovnih jezikov italijanske in madžarske skupnosti, ki pa ju naša država ne razvija, za to bosta poskrbeli njuni matični državi. Razširjeni predlog predvideva tudi svobodno rabo jezika gluhoslepih. Njegove podrobnosti bodo urejene v posebnem zakonu. Ta kompromisni predlog je za člane strokovne komisije sprejemljiv, je dejal dr. Ciril Ribičič, predsednik strokovne komisije.
Pobuda je strokovno utemeljena tudi po mnenju državnega sekretarja mag. Cveta Uršiča. Kot je še dejal, smo bili v času predsedovanja EU, leta 2008, med prvimi državami v EU, ki so uveljavile Konvencijo ZN o pravicah invalidov. Zdaj pa se kaže dobra priložnost, da v času ponovnega predsedovanja EU, v drugi polovici 2021, vpišemo slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih v slovensko ustavo.
Mladen Veršič, predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije je dejal, da ga veseli pripravljenost države, da znakovni jezik umesti v ustavo RS in da bomo z realizacijo vpisa postali peta država na svetu, ki je pravico gluhih do uporabe svojega jezika umestila v najvišji pravni akt v državi. Pred nami so to že storile Avstrija, Madžarska, Finska in Portugalska.
V razpravo so se vključili tudi poslanci, iz vrst Liste Marjana Šarca, Nove Slovenije, SDS, Stranke Alenke Bratušek in SD, ki so si bili enotni, da je skrajni čas, da gluhe in gluhoslepe ljudi demokratična država pozitivno diskriminira in jim omogoči, da bodo uveljavljali enake možnosti na vseh področjih življenja, predvsem pa uživali temeljno človekovo pravico do rabe svojega jezika.
Da je torej ustavna pravica do komunikacije zakonita in nujna, so poslanci potrdili s soglasno potrditvijo sklepa o začetku postopka za dopolnitev ustave RS s 63. a členom. Vse oči so zdaj uprte v glasovanje, ki bo marca potekalo na plenarni seji v Državnem zboru. Tudi tam je pomembna dvotretjinska potrditev predlagane dopolnitve ustave RS.
Vlada RS je dala v Državni zbor predlog za dopolnitev ustave RS s slovenskim znakovnim jezikom na pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Pobudo je nato strokovna komisija razširila, ki je pripravila predlog besedila 62.a člena slovenske ustave. Razširila ga je s pravico do svobodne rabe znakovnih jezikov italijanske in madžarske skupnosti, ki pa ju naša država ne razvija, za to bosta poskrbeli njuni matični državi. Razširjeni predlog predvideva tudi svobodno rabo jezika gluhoslepih. Njegove podrobnosti bodo urejene v posebnem zakonu. Ta kompromisni predlog je za člane strokovne komisije sprejemljiv, je dejal dr. Ciril Ribičič, predsednik strokovne komisije.
Pobuda je strokovno utemeljena tudi po mnenju državnega sekretarja mag. Cveta Uršiča. Kot je še dejal, smo bili v času predsedovanja EU, leta 2008, med prvimi državami v EU, ki so uveljavile Konvencijo ZN o pravicah invalidov. Zdaj pa se kaže dobra priložnost, da v času ponovnega predsedovanja EU, v drugi polovici 2021, vpišemo slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih v slovensko ustavo.
Mladen Veršič, predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije je dejal, da ga veseli pripravljenost države, da znakovni jezik umesti v ustavo RS in da bomo z realizacijo vpisa postali peta država na svetu, ki je pravico gluhih do uporabe svojega jezika umestila v najvišji pravni akt v državi. Pred nami so to že storile Avstrija, Madžarska, Finska in Portugalska.
V razpravo so se vključili tudi poslanci, iz vrst Liste Marjana Šarca, Nove Slovenije, SDS, Stranke Alenke Bratušek in SD, ki so si bili enotni, da je skrajni čas, da gluhe in gluhoslepe ljudi demokratična država pozitivno diskriminira in jim omogoči, da bodo uveljavljali enake možnosti na vseh področjih življenja, predvsem pa uživali temeljno človekovo pravico do rabe svojega jezika.
Da je torej ustavna pravica do komunikacije zakonita in nujna, so poslanci potrdili s soglasno potrditvijo sklepa o začetku postopka za dopolnitev ustave RS s 63. a členom. Vse oči so zdaj uprte v glasovanje, ki bo marca potekalo na plenarni seji v Državnem zboru. Tudi tam je pomembna dvotretjinska potrditev predlagane dopolnitve ustave RS.
