27. 05. 2021
Znakovni jezik in jezik gluhoslepih v slovenski ustavi!
Da je ustavna pravica do komunikacije zakonita in nujna, so na današnji izredni seji potrdili poslanci Državnega zbora. Tako se je zaključil dve leti in pol trajajoč postopek dopolnitve II. poglavja Ustave Republike Slovenije, s slovenskim znakovnim jezikom in jezikom gluhoslepih. Ustavni zakon začne veljati z razglasitvijo v Državnem zboru, kar se bo predvidoma zgodilo v petek, 4. junija 2021.
Pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki so bili pobudniki ustavne dopolnitve, so pozdravili dejstvo, da smo vendarle stopili korak naprej k spoštovanju temeljnega cilja slovenske ustave, da deluje v dobrobit vseh državljanov in da smo pred zakonom vsi enaki.
V letu, ko praznujemo 30 let samostojne Slovenije, so gluhi z dopolnitvijo slovenske ustave končno dobili pravico do svobodne uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika. Z opredelitvijo te pravice Republika Slovenija priznava uporabnike slovenskega znakovnega jezika kot samostojno in neodvisno skupnost z lastno kulturo, identiteto in jezikom. Tako smo pred predsedovanjem svetu EU postali prva država, ki je v ustavo umestila jezik gluhoslepih in peta z znakovnim jezikom. Pred nami so to storile Avstrija, Madžarska, Finska in Portugalska.
mag. Dejanu Židanu, predsedniku Ustavne komisije Državnega zbora RS, je v času globoke polarizacije političnega prostora, uspelo skoraj nemogoče: »Vesel sem, da je politika naredila, kar je obljubila. Da smo zmogli tolikšno povezanost, saj je imel predlog podporo večine skozi vsa glasovanja in smo dosegli ta civilizacijski dosežek za gluhe in gluhoslepe«.
»To je najlepše darilo, ki ga je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije prejela ob svoji 90-letnici delovanja. Želim si, da bodo gluhi zdaj končno lahko uveljavili vse svoje potenciale. Predvsem mislim tukaj na mlade, saj je za nas in mnoge generacije gluhih, ta dan prišel prepozno«, je dejal Mladen Veršič, predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Gluha skupnost si odslej lahko obeta lepšo prihodnost. Preveč časa smo posvetili usklajevanju pogledov na normativno urejanje, zdaj je čas za nove korake pri hitrem uveljavljanju znakovnega jezika v praksi.
Pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki so bili pobudniki ustavne dopolnitve, so pozdravili dejstvo, da smo vendarle stopili korak naprej k spoštovanju temeljnega cilja slovenske ustave, da deluje v dobrobit vseh državljanov in da smo pred zakonom vsi enaki.
V letu, ko praznujemo 30 let samostojne Slovenije, so gluhi z dopolnitvijo slovenske ustave končno dobili pravico do svobodne uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika. Z opredelitvijo te pravice Republika Slovenija priznava uporabnike slovenskega znakovnega jezika kot samostojno in neodvisno skupnost z lastno kulturo, identiteto in jezikom. Tako smo pred predsedovanjem svetu EU postali prva država, ki je v ustavo umestila jezik gluhoslepih in peta z znakovnim jezikom. Pred nami so to storile Avstrija, Madžarska, Finska in Portugalska.
mag. Dejanu Židanu, predsedniku Ustavne komisije Državnega zbora RS, je v času globoke polarizacije političnega prostora, uspelo skoraj nemogoče: »Vesel sem, da je politika naredila, kar je obljubila. Da smo zmogli tolikšno povezanost, saj je imel predlog podporo večine skozi vsa glasovanja in smo dosegli ta civilizacijski dosežek za gluhe in gluhoslepe«.
»To je najlepše darilo, ki ga je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije prejela ob svoji 90-letnici delovanja. Želim si, da bodo gluhi zdaj končno lahko uveljavili vse svoje potenciale. Predvsem mislim tukaj na mlade, saj je za nas in mnoge generacije gluhih, ta dan prišel prepozno«, je dejal Mladen Veršič, predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Gluha skupnost si odslej lahko obeta lepšo prihodnost. Preveč časa smo posvetili usklajevanju pogledov na normativno urejanje, zdaj je čas za nove korake pri hitrem uveljavljanju znakovnega jezika v praksi.
