25. aprila obeležujemo mednarodni dan ozaveščanja o hrupu.

Le redko se zavemo, kako glasen postaja svet okrog nas. Mestna središča so polna različnih virov hrupa, ki ga pogosto niti ne slišimo več, pa vendar nam lahko škoduje. Ker tako rekoč nimamo možnosti, da bi ga utišali, je pomembno, da vemo, kako deluje na nas in kako se pred njim zaščititi. To je ključno, saj so okvare sluha nepopravljive, posledice pa trajajo vse življenje.

466 milijonov ljudi ali 5 odstotkov svetovne populacije živi z okvaro sluha. V Evropi se z blago okvaro spopada že več kot 71 milijonov ljudi. Od tega jih ima 55 milijonov izgubo sluha v govornem območju, kar pomeni, da za uspešno komunikacijo in razumevanje že potrebujejo ustrezne slušne pripomočke. Zgodnje odkrivanje in rehabilitacija okvare sluha je prvi korak k reševanju problema. Strokovnjaki ugotavljajo, da bi bilo mogoče najmanj  polovico vseh primerov izgubljanja sluha preprečiti z ukrépi na področju javnega zdravja.

Glasnost merimo z decibeli. Običajen pogovor v mirnem prostoru znaša približno 60 decibelov,  prometni hrup pa okoli 80, kar  je za človeško uho še znosna mejna vrednost. Hrup v diskoteki meri približno 120 decibelov. To je sicer le dvakrat glasneje od običajnega govora, vendar je to že mejna vrednost, zaradi katere  se pojavi bolečina. Ali to pomeni, da ste ogroženi vsakič, ko se greste zvečer zabavat v hrupno okolje? Žal je odgovor pritrdilen. To je na lastni koži izkusil Blaž Gračar, ki je po glasni izkušnji na koncertu utrpel trajno posledico okvare sluha. Čepkov ni uporabil, kljub temu, da so jih na vhodu na prizorišče ponujali. Zdaj živi s tinitusom. Ljudem pa svetuje: »Razumem, da se človek želi sprostiti ob glasni glasbi. Ampak če imaš čepke, jih ob preglasni glasbi uporabi, ne boš prav nič izgubil. Mogoče boš še bolj jasno slišal glasbo, namesto da bo vse hreščalo. Ob pojavu tinitusa oziroma zvonjenja v ušesih, predlagam le veliko potrpljenja. Vsa mazila, ki jih prodajajo za zdravljenje tinitusa na internetu, so olajševalna sredstva. A nič ga ne pozdravi«. Učinkovit način zaščite sluha pred povišanim hrupom iz okolja so slušni čepki – bodisi za enkratno uporabo na raznih glasnih zabavah, bodisi na ogrožajočih delovnih mestih. Za zahtevnejše uporabnike v industriji, glasbi, ali v športu so čepki izdelani po osebni meri. Vgrajene imajo frekvenčne filtre, ki ublažijo visoke jakosti hrupa, a še vedno omogočajo komunikacijo ali uživanje v glasbi. Izdelajo vam jih lahko dobavitelji slušnih aparatov.

Hrup v okolju je za javno zdravje resen problem, zlasti ko gre za dolgotrajno in čezmerno izpostavljenost, na primer v cestnemu, železniškemu ali letalskemu prometu. Zdravju pa ne škodi vsak hrup, temveč težava nastane, kadar je izpostavljenost hrupu v bivalnem ali delovnem okolju dolgotrajna in dolgoročna. Prof. dr. Metoda Dodič-Fikfak, dr. med., predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana, je pojasnila, kakšne so številne posledice prekomerne izpostavljenosti hrupu: »Fiziološki učinki so naglušnost, zaznavna naglušnost, ki nastaja počasi, običajno pri kontinuiranem hrupu, ki traja 8 ur itn. Ločimo tudi akutno obliko naglušnosti, ki lahko nastane zaradi nenadnega vdora hrupa v naše uho. Recimo pok puške ali pa vzlet letala. Nezanemarljivi so tudi učinki na naše telo, saj hrup povzroči nemir, zvišuje krvni tlak, zmanjšuje pozornost in zbranost pri učenju in delu ter prekinja ali nas prikrajša za kakovosten spanec. To pa dolgoročno vodi v kronično utrujenost«.

Izpostavljenost hrupu povzroča razdražljivost in motnje vedenja tudi pri otrocih. Pojavi se lahko povišan srčni utrip in hormonske spremembe, saj hrup stresno deluje na telo.  Posredno lahko izpostavljenost hrupu vpliva na glasnejše govorjenje, kar lahko privede do hripavosti in tvorbe vozličkov na glasilkah. Posebno pozornost moramo zato posvečati zaščiti otrok v najbolj občutljivem obdobju telesnega in duševnega razvoja. Poskrbeti je treba za znižanje hrupa doma, v vrtcih in šolah, opozarja Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Skoraj polovica ljudi, starih od 12 do 35 let – ali 1,1 milijarde mladih – tvega izgubo sluha zaradi dolgotrajne in pretirane izpostavljenosti glasnim zvokom, tudi zaradi glasbe, ki jo poslušajo po osebnih zvočnih napravah. Zato sta Svetovna zdravstvena organizacija in Mednarodna telekomunikacijska zveza izdali mednarodni standard za njihovo izdelavo in uporabo. Predvidevata tudi programsko opremo, ki spremlja raven in trajanje uporabnikove izpostavljenosti zvoku. Obvešča ga, kdaj je poslušanje glasbe še varno ali ne več. Predvideva  omejitve glasnosti, tudi z avtomatskim zmanjšanjem glasnosti. Zdravnica Dodič Fikfakova ob tem dodaja, da z modernimi načini poslušanja glasbe dejansko vzgajamo naglušno generacijo. Ker je stalno izpostavljena hrupu, je okvara sluha najprej neopazna, potem pa se vedno bolj očitno povečuje in nekje do 45 leta je kvaliteta sporazumevanja že močno okrnjena. Če pogledamo v prihodnost, mlajše generacije čakajo desetletja življenja z okvaro sluha.  Primerjanje obrabe sluha z vidom, je enako, kot če bi dolgo časa, ure in ure ali celo mesece, gledali v močno luč.

Na hrup smo se že tako navadili, da  ga pogosto niti ne zaznavamo več. Intervali tišine, tako zelo potrebni za našo slušno zmožnost, so vse krajši, zvočna obremenjenost pa vse daljša in močnejša. Nevrološka znanost dokazuje, da tišina pomaga pri regeneraciji možganov, pri pretvarjanju spomina iz kratkoročnega v dolgoročni in nasploh pri vseh nalogah in opravilih, ki jih možgani počnejo, poudarja Tina Turk iz Društva za razvijanje čuječnosti.

Ob današnjem mednarodnem dnevu ozaveščanja o hrupu opominjamo na škodljive učinke hrupa na vaš sluh. Zavedanje, da moramo s svojimi čutili ravnati odgovorno, pa moramo krepiti vsak dan. In udejanjati čuječnost ter poskrbeti za mir in tišino. Sicer lahko naše danosti ostanejo le speče želje.

Tina Grošelj