Prestavitev olimpijskega športnega praznika v Tokiu za eno leto je posegla tudi na področje športa invalidov. Ker so paralimpijske igre tesno povezane z olimpijskimi, bodo zdaj tudi te leta 2021, kar sicer pri krovni slovenski zvezi pozdravljajo, a se tudi zavedajo, da jih čakajo novi izzivi. »Mislimo, da je takšna odločitev pravilna. Nenazadnje bi bilo nemogoče zagotoviti enakovredne razmere. Evropa bo še dva meseca v krču, ponekod pa bi že lahko trenirali. Zato prestavitev pozdravljamo, bo pa to za sabo potegnilo tudi finančne učinke, tako za prireditelje kot za vse nas, « je dejal predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenskega paraolimpijskega komiteja Damijan Lazar.
Na igrah bo naslednje leto predvidoma šest slovenskih športnikov. Med njimi, če bo dosegel normo, tudi paratriatlonec Alen Kobilica. Potem ko je svetovno znan maneken in lastnik modne agencije, po operaciji glave konec leta 2008 ostal brez vida, ni vstopil v svet teme. Nasprotno – odtlej si je v življenju postavil še višje cilje. Med njimi je tudi nastop na paraolimpijskih igrah.
Da bo na uresničitev življenjskega projekta moral počakati še eno leto, je sprejel stoično, skladno z njegovim življenjskim prepričanjem, da se ne sekiraš zaradi stvari, na katere nimaš vpliva: »Tolikokrat sem se v življenju že privajal na novo situacijo, zato sem tudi to novico sprejel brez kakršnih koli čustev. Sprejel sem jo kot dejstvo, saj smo se v tej situaciji znašli vsi. Verjetno gre meni v prid tudi to, da nisem v športu zaradi ene tekme, kot so tudi olimpijske igre. Ampak zato, ker v trenažnem procesu uživam. Ker me to navdihuje in izpopolnjuje«. Na takšno fleksibilnost uma ima neprecenljiv vpliv tudi moč pozitivnega razmišljanja, ki ga Alen udejanja vsak dan.
Tekmovalna sezona paratriatloncev bi morala potekati med junijem 2019 in junijem 2020. Na igre bi se uvrstilo prvih devet paratriatloncev, ki bi do konca junija 2020 zbrali največ točk: » V 2020 se je zgodila le ena od 12 tekem. Tudi zadnja tekma v juniju, ki bi morala potekati v Montrealu, je odpovedana. Tako da nihče izmed nas ni mogel zbirati kvalifikacijskih točk« . Diplomirani profesor športne vzgoje bo tako moral celotni trenažni cikel, torej priprave, treninge, stopnjevanje forme, nenazadnje pa vlaganje lastnih finančnih sredstev v izvedbo trenažnega procesa, znova ponoviti: »Če bi bil šport edina stvar, ki bi jo počel v življenju, bi me to verjetno psihološko precej iztirilo. Tako da medtem ko pričakujem informacijo, kdaj bomo sploh začeli s kvalifikacijskimi tekmami, vzdržujem svojo formo: »Športam, ker v tem uživam. Rad delam s svojo ekipo. Zato nadaljujem naprej povsem enako, v enakem tempu, seveda, z nekaj prilagoditvami, glede na omejitve, ki trenutno veljajo. Urnik imam malo razrahljan in morda bolj prilagojen mojim željam kot pa vsem nujnim trenažnim procesom. Živim blizu narave in tam preživim ogromno časa. S spremljevalcem voziva gorsko kolo v tandemu, kjer sva tudi času primerno, pa tudi sicer na ustrezni varnostni razdalji 😊 V zadnjih dneh več tečem na domači tekaški stezi. Doma imam prav tako urejen vadbeni prostor, kjer delam vaje za moč, gibljivost in raztezanje. Edino, kar mi dejansko manjka, pa je plavanje. To je v trenutni situaciji nemogoče trenirati – tako v bazenih kakor tudi v morju. Morda bo ta čas vplival na premešane karte med najboljšimi tekmovalci v paratriatlonu, saj nismo vsi v enakem položaju. V nekaterih državah trenutno kljub razmeram namreč lahko plavajo v morju«.

Idejni vodja in ambasador centra Vidim cilj, katerega poslanstvo je spodbujanje otrok z razvojnimi specifikami k različnim športnim aktivnostim, ima izjemno aktiven življenjski slog. Med drugim je tudi uspešen podjetnik. Je solastnik podjetja Organika Plus, ki se ukvarja s proizvodnjo in distribucijo ekološke prehrane. Med njihovimi najbolj prepoznavnimi izdelki je zagotovo ekološko rastlinski sladoled Indy in Pippa.

(celoten tekst je na www.spletnatv.si)

Tina Grošelj