Gluhota velja za eno najtežjih oblik invalidnosti, ki številne spremlja od rojstva do smrti. Človeka prizadene tako v komunikacijskem kot socialnem in intelektualnem smislu. Gluhi v Sloveniji veljajo za najslabše izobražene med invalidi, visoko izobrazbo jih ima namreč le en odstotek. Med njimi težko najdemo pesnike, pisatelje, izumitelje. Večina ima zaključeno največ srednjo poklicno šolo, posledično zasedajo slabo plačana delovna mesta, delajo za minimalno plačo in prejemajo nizko pokojnino.

Poleg globokih čustvenih ran so pomanjkljivosti izobraževalnega sistema danes vidne tudi v tem, da je večina gluhih slabo opismenjena. Zato je v šolskem sistemu pomembno zagotoviti programe za okrepitev njihovih jezikovnih kompetenc tako s šolskim predmetom znakovni jezik kot tudi z izboljšanjem funkcionalne pismenosti. Gluhim naj se zagotovi izobraževanje v znakovnem jeziku in izvaja njegov razvoj, so prav tako argumenti Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije za dopolnitev ustave s slovenskim znakovnim jezikom.