Virusi so najbolj preprosti organizmi, kar jih poznamo. Okoli nas jih je več kot vseh drugih organizmov skupaj. V eni sami žlički morske vode jih je več deset milijonov. Je pa res, da nekateri virusi gostitelju − to so poleg ljudi lahko tudi živali, rastline ali celo bakterije – ne škodijo.

Nov koronavirus so poimenovali SARS-CoV-2. Na novo odkriti virus naj bi se razširil na ljudi z divjih živali, ki jih prodajajo na tržnici v mestu Wuhan, v centralni kitajski provinci Hubei. Sumimo torej, da gre za zoonozo, kar pomeni prenos z okužene živali na človeka.

Koronvirus je zelo majhen, približno 100 nanometrov ima  oziroma 0,1 mikrona, to je ena milijardinka metra. Njegovo ime izvira iz besede 'corona', ki v latinščini pomeni 'krona', to pa zaradi njegovega videza v obliki krone, ki so ga opazili pri pregledovanju virusa z elektronskim mikroskopom.

Koronavirus je splošno ime za skupino virusov. Povzroča bolezen Covid-19. Njegov vsem znani predhodnik izpred dvajsetih let je SARS, ki je povzročil kar nekaj smrti in svetovno zaskrbljenost. Verjetno pa ste že slišali tudi za MRSA viruse.

Slovenski zasebni raziskovalec Aljoša Rojac pojasnjuje zgodovinska dejstva o njegovih predhodnikih: » Prvič so odkrili te viruse nekje v šestdesetih letih, že takrat so jih poimenovali koronavirus. Tako da ste lahko v risanki Simpsonovi, ki je bila narejena 1993, zanj že slišali, saj je ravno ta epizoda sprožila teorijo zarot, češ da so že takrat v Simpsonovih napovedali ta virus. To pa ne drži, saj je bilo leta 1993 že 25 let znano, kaj je koronavirus.  Če bi hoteli resno kaj napovedati, bi morali napovedati SARS-Cov-2. Potem bi bilo v tej teoriji kaj resnice. Ob tem je zanimivo tudi, da je imel SARS  leta 2002 višjo smrtnost, medtem ko se SARS-Cov-2 bolj agresivno širi. Iz tega sklepam, da je prišlo do mutacije  (spreminjanja) virusa ali pa je bila ta sprememba proteinov umetno oziroma namerno povzročena«.

Ker se koronavirus sam ne more razmnoževati, mora stopiti v gostiteljevo celico in ji podtakniti svoj dedni material. Za vstop v telo uporablja predvsem posebne vhode, ki so na celicah nosu in pljuč, zato povzroča predvsem težave z dihanjem. Ko virus vstopi v celico, se  sprosti njegov dedni material in lahko se začne razmnoževati. Potem okuži še druge celice. Njegov edini namen obstoja je širjenje. Znaki, da se z virusom borimo, so vročina, glavobol in izcedek iz nosu.

Rojac razloži, kako deluje imunski sistem: »Poenostavljeno povedano deluje tako, da ob okužbi identificira napadalca, organizira napad in komunicira z drugimi celicami, da pridejo na pomoč in zatolčejo virus. Za ta obrambni namen imamo 21 različnih tipov celic in dva napadalna proteina. In vsaka od teh 21 celic ima svojo nalogo. Če bi narisali vseh 21 celic, navedli njihove naloge in narisali interakcijo med njimi, bi nastal cel avtocestni križ. Če pogledamo eno od teh celic, makrofage, na primer, so kot komunala ali čistilci. Ulovijo virus ali bakterijo. In jih požrejo. Tako makrofagi tujke uničijo. Zato jim lahko rečemo ubijalci ali čistilci«.  

»Ko je delo zaključeno, vse te celice izvedejo samouničenje, saj ni več potrebe za njihov obstoj«, pojasnjuje Rojac,« razen dve vrsti celic, ki jih imenujemo spominske B in D celice. Te imajo nalogo, da ohranijo spomin na premagani tujek. Razvijete tako imenovano imunost. Ko pridete v ponovni stik z okužbo, spominske celice prepoznajo okužbo in se aktivirajo za uničenje. Avtomatično, ne da bi človek to sploh vedel. Imunost je torej tista, ki nam bo pomagala, da bomo ta virus uničili. Ko enkrat presežemo več kot 50 odstotkov imunih ljudi, virus ne more več tako skakati iz človeka na človeka in se ne more več tako širiti. Pomeni, da populacija predstavlja živi ščit,« dodaja Rojac. Vendar, opozarja imunolog dr. Alojz Ihan: »Pri prehladnih koronavirusih ta imunost ni zelo trajna, večinoma drži le eno sezono«.

Zdaj je že jasno, da se koronavirus prenaša kapljično, ni pa dokazano, da bi se prenašal po zraku,  preko aerogenov,  a strokovnjaki svetujejo previdnost. Pri preprečevanju okužbe  pomaga omejevanje stikov in umivanje rok. Še največ pa boste za preprečevanje okužb s katerim koli virusom ali bakterijo naredili, če ojačate svoj imunski sistem. Pri tem Rojac svetuje šest ukrepov.

1. Vsakodnevno uživanje vitamina D3.
2. Soncu se je treba izpostaviti z golo kožo. Saj se ob stiku s soncem formira vitamin D v telesu, ki je eden od glavnih igralcev za imunost.
3. Za delovanje imunskega sistema je pomemben tudi vitamin C.
4. Fizična aktivnost je dejansko ena od najbolj pomembnih. Najslabše deluje na vas celodnevno sedenje, ležanje, ob tem pa uživanje nezdrave hrane. Gibajte se. Piščite sebi prijetno aktivnost in jo izvajajte vsak dan.
5. Bodite lačni. S tem naredite telesu veliko uslugo. Ko ste namreč v stanju, da ste lačni, se procesi v telesu ustavijo in se ne ubadajo s hrano, ampak se začne čiščenje. Pridejo makrofagi in čistijo telo, procesu se reče avtofagija. To je den od glavnih ključev za borbo proti virusom. Boljše se boste počutili in bolj boste zdravi.
6. Telesna teža. Manjša kot je, boljše bo. Pomeni boljše za vse. Prekomerna teža namreč ni dobra za nič. Človeku škodi na vseh področjih.

Koronavirus je zelo občutljiv na temperaturo, sklene Rojac. Ko se zviša, on umre. Višja ko je temperatura, manj časa virus preživi na odprtem zraku. Bolj ko gremo proti poletju, bolj se bo njegov čas preživetja krajšal. Tako da bomo kmalu premagali ta virus. Najbolj učinkovit pa bo ta boj, če bo vsak sam najboljše poskrbel za svoj imunski sistem. Najkasneje do konca poletja bi morali ta virus premagati, je optimističen Rojac.

Tina Grošelj