Trenutno dogajanje po svetu spominja na vojno z  biološkim orožjem. Države zapirajo svoje meje. Zaustavlja se javno življenje. Na veliki preizkušnji so zdravstveni sistemi. Epidemija je v marsičem bolj uničevalna od vojne, saj lahko popolnoma ohromi gospodarstvo. Medtem ko večina tovarn po svetu zapira svoja vrata, živilska in farmacevtska industrija z njimi ne bosta delili hude usode. Turizem, ki je popolnoma ustavljen, pa bo verjetno med najbolj prizadetimi panogami.

Najvišji davek bodo plačali najšibkejši

Zmanjšanje ogljičnega odtisa  v trenutni krizi je  balzam za našo mater Zemljo. A so zaradi nje, krize,   v velikih težavah starostniki, ki so v teh dneh še bolj osamljeni, in  otroci iz najrevnejših družin, ki so zaradi zaprtih šol in vrtcev ostali brez toplih obrokov.   Ljudje so zmeraj bolj zaskrbljeni. Marsikdo  je v teh dneh  moral ostati doma,  službene obveznosti in z njimi  povezani tisoči dražljajev so se minimalizirale. Kar deluje stresno! Kot  na drugi  strani stres povzročajo skrbi – kaj bo z usodo podjetja, ki nas hrani, kako bomo plačali položnice, kupili hrano, kaj šele misel na neplačan kredit ali najemnino. Ko k tem skrbem dodamo še šolanje otrok na domu in ustavljene socialne stike z najbližjimi, marsikoga to soočenje potiska v hudo eksistenčno in psihološko krizo. To je  preizkušnja, za katero se nismo šolali.

Danes se ne ve, koliko časa bo kriza trajala. Večinska ocena je, da se bo čas trajanja  meril v mesecih. Iz razvoja dogodkov v Vuhanu, kjer je  izbruhnil Covid 19, je bil ob uvedbi drastičnih ukrepov dosežen vrhunec epidemije šele po štirinajstih dneh. 51. dan pa je bil razglašen konec karantene. Optimistična projekcija za našo državo kaže, da bi bila ob vseh uvedenih ukrepih vlade zajezena do maja. Izpad bruto domačega proizvoda bi bil v tem primeru okrog šest odstotkov, je povedal prof. dr. Jože Damijan z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Predstavil je tudi manj optimistično napoved, kjer bi s podaljševanjem karantene naš bruto domači proizvod  bolj drastično padal. Osnovna ekonomska logika pa nas uči, da brez ekonomije ne moremo obstajati, še manj pa pomagati ljudem, ki zdaj, bolj kot kadarkoli prej, rabijo odločne ukrepe svoje države.

Poskrbi za svoje duševno zdravje

Mislim, da je posebej v teh časih pomembno, da poskrbimo za svoje duševno in fizično zdravje, da kvalitetno sobivamo s svojo družino. Ob rednih obveznostih, roko na srce, za marsikaj zmanjka časa, doma izvajajmo vaje za krepitev telesa, umirimo misli in skrbi z meditacijo. Berimo knjige, ki hranijo naš um in burijo domišljijo. Predvsem pa manj časa izgubljajmo na socialnih omrežjih, saj nas lahko negativni zapisi ljudi, nevede, pahnejo še v hujšo stisko. Preko sodobnih komunikacijskih kanalov se povežimo z vedrimi ali modrimi ljudmi.  Posebej zdaj je spet aktualna ljudska modrost, da smeh predstavlja polovico zdravja.

Izolacija deluje, kolektivna imunost je tvegana

Pomembna je zajezitev virusa. Slovenska vlada je sprejela vse nujne ukrepe, v samo izolaciji je okrog 1,8 milijona ljudi. To je ključno, ker je naš zdravstveni sistem, enako je tudi po svetu, zgrajen tako, da lahko sprejme le  omejeno število ljudi, ki nujno potrebujejo zdravniško pomoč. V Sloveniji, na primer, je na voljo 120 postelj za intenzivno nego, tako, kot jo potrebujejo najhuje prizadeti bolniki s korona virusom. To je dejstvo, ki trka na vest, da se držimo nujnih ukrepov vlade. Z upoštevanjem le-teh se število hudo bolnih (tako kažejo projekcije) porazdeli na daljši čas, tako  lahko kljub omejenim zdravniškim kapacitetam  oskrbijo vse najtežje bolnike.

Kar nekaj je bilo ugibanj, ali ne bi bilo bolj racionalno (za gospodarstvo, ne za ljudi) ubrati strategijo čredne (kolektivne) imunosti. Kar v praksi pomeni, da preventive ne uvedeš, okuži se večina ljudi, okrepi se odpornost in morebitni drugi val ne bi prinesel več tako velikih posledic. Gospodarstvo  deluje s polno paro naprej. Povzročena je najmanjša možna finančna škoda. Umrejo pa najbolj ranljivi in najšibkejši. Ob rob tega neoliberalnega modela lahko torej pripišem še sorodno razmišljanje, da je povprečna starost umrlih  tako ali tako nekje od 70 − 80 let. V taki družbi se bojim živeti! To so vendar naši starši ali stari starši. Če se ob tej misli še ne zbudi humanost, pa jo morda misel, da bomo v isti koži navsezadnje vsi – čez nekaj časa – eni morda že ob naslednji pandemiji. Da se tudi sicer takšno ravnanje ne obrestuje, utemeljuje prof. dr. Jože Damijan s povečano brezposelnostjo, prišlo bi do večjega izpada proračunskih sredstev, višjih izplačil nadomestil za brezposelnost, bolniških. Naš javni dolg pa bi se povečal.

Ključni so ukrepi Vlade

Premier Janez Janša je na tiskovni konferenci (24. 3.) predstavil prvi obsežnejši zakonski sveženj ukrepov. Po napovedih so vredni najmanj dve milijardi evrov in so usmerjeni v ohranjanje delovnih mest, pomoč samozaposlenim, napovedano je tudi nagrajevanje najbolj obremenjenih, izboljšanju likvidnosti podjetij, pomoč ljudem, ki se jim bodo zmanjšali prejemki, in dodatno pomoč podjetjem za zaščito.

• Vse prispevke (pokojninske in zdravstvene) zaposlenih, ki so na čakanju, bo prevzela država oziroma proračun, ostale bodo vse pravice zavarovancev.
• Bolniške odsotnosti krije zavarovalnica, ne več delodajalec. Za zdaj naj bi ta ukrep veljal do 31. maja. Če se razmere do tedaj ne bodo spremenile, ga lahko vlada še podaljša.
• Status tistih, ki ne delajo zaradi višje sile, denimo varstva otrok ali nezmožnosti prihoda na delo, bo izenačen s statusom delavcev na čakanju.
• Delavci, ki bodo v času epidemije izgubili službo, bodo od prvega dne dalje samodejno upravičeni do nadomestila za brezposelnost.
• Nagrajeni bodo ljudje, ki so bili v času epidemije dodatno obremenjeni.
• Izplačani bodo solidarnostni dodatki za upokojence z najnižjimi pokojninami in kot pomoč kmetom.
• Med ukrepi za samozaposlene (sem naj bi uvrstili samostojne podjetnike in druge samozaposlene osebe, direktorje družb z enim zaposlenim, zavarovane pod šifro 040, ne pa tudi popoldanskih espejev) so predlogi, da so tisti, ki zaradi krize ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini 70 odstotkov neto minimalne plače, v tem obdobju bi se jim odpisali prispevki, zanje bi jih plačevala država, do odmere dohodnine za leto 2020 bi se jim odložilo plačilo akontacije dohodnine.
• Za izboljšanje likvidnosti v podjetjih naj bi skupina predlagala garancijsko shemo in odkup terjatev do podjetij od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), pri čemer bi DUTB-ju zagotovili dovolj sredstev za izvedbo prek dokapitalizacije in/ali poroštva.
• Zamrznili bi akontacijo davka na dobiček oz. vnaprejšnjega plačila davka na predvideni dobiček za vsa podjetja ter uveljavljanje pogodbenih kazni za zamude pri izvajanju dobav in storitev po pogodbah z javnim sektorjem. Plačilni roki za plačila zasebnim dobaviteljem iz javnih sredstev bi se skrajšali na osem dni. Predlagali naj bi tudi, da se regres za letni dopust izplača v dveh delih, prvi (ne polovični) del do 30. junija, drugi del pa do 31. decembra, pri čemer bi za letos kot interventni ukrep omogočili, da se oba dela izplačata do 31. decembra.

Sveženj ukrepov, ki je bil predstavljen, je prilagojen slovenskim specifičnostim.  Ključna je tudi zagotovitev prostega pretoka blaga in storitev. »Če bo trg prostega pretoka blaga in storitev nehal delovati, to postavlja mnogo širša vprašanja,« opozarja prof. dr. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete v Ljubljani. »Uspešnost oz. neuspešnost spopadanja s sedanjo krizo na ravni EU-ja bo močno zaznamovala to, kako bomo v tej evropski družini sodelovali v prihodnje,« je opomnil prof. fr. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete v Ljubljani.

Ob vsem, kar nas je doletelo, pa je zelo pomembno, da smo pozitivni in optimistični. Utrjujmo družinske in prijateljske vezi na varen način. Bodimo fizično aktivni, telovadimo, berimo, oglejmo si številne oddaje na TV. Komunicirajmo med seboj. Verjemimo, da bo pandemija kmalu obvladana in premagana. Veliko je odvisno od nas in našega samozaščitnega vedenja.  Dosledno moramo upoštevati  strokovne ukrepe in navodila odgovornih služb. Izkušnje s Kitajske kažejo, da bo ob upoštevanju varnega sobivanja in vedenja že meseca maja sledilo upadanje okužb in počasno vračanje v normalno življenje.

Tina Grošelj