26. 03. 2020
Najhujša kriza v zadnjih 100 letih
Trenutno dogajanje po svetu spominja na vojno z biološkim orožjem. Države zapirajo svoje meje. Zaustavlja se javno življenje. Na veliki preizkušnji so zdravstveni sistemi. Epidemija je v marsičem bolj uničevalna od vojne, saj lahko popolnoma ohromi gospodarstvo. Medtem ko večina tovarn po svetu zapira svoja vrata, živilska in farmacevtska industrija z njimi ne bosta delili hude usode. Turizem, ki je popolnoma ustavljen, pa bo verjetno med najbolj prizadetimi panogami.
Zmanjšanje ogljičnega odtisa v trenutni krizi je balzam za našo mater Zemljo. A so zaradi nje, krize, v velikih težavah starostniki, ki so v teh dneh še bolj osamljeni, in otroci iz najrevnejših družin, ki so zaradi zaprtih šol in vrtcev ostali brez toplih obrokov. Ljudje so zmeraj bolj zaskrbljeni. To je preizkušnja, za katero se nismo šolali.
Pomembna je zajezitev virusa. Slovenska vlada je sprejela vse nujne ukrepe, v samo izolaciji je okrog 1,8 milijona ljudi.
Premier Janez Janša je na tiskovni konferenci (24. 3.) predstavil prvi obsežnejši zakonski sveženj ukrepov. Po napovedih so vredni najmanj dve milijardi evrov in so usmerjeni v ohranjanje delovnih mest, pomoč samozaposlenim, napovedano je tudi nagrajevanje najbolj obremenjenih, izboljšanju likvidnosti podjetij, pomoč ljudem, ki se jim bodo zmanjšali prejemki, in dodatno pomoč podjetjem za zaščito.
• Vse prispevke (pokojninske in zdravstvene) zaposlenih, ki so na čakanju, bo prevzela država oziroma proračun, ostale bodo vse pravice zavarovancev.
• Bolniške odsotnosti krije zavarovalnica, ne več delodajalec. Za zdaj naj bi ta ukrep veljal do 31. maja. Če se razmere do tedaj ne bodo spremenile, ga lahko vlada še podaljša.
• Status tistih, ki ne delajo zaradi višje sile, denimo varstva otrok ali nezmožnosti prihoda na delo, bo izenačen s statusom delavcev na čakanju.
• Delavci, ki bodo v času epidemije izgubili službo, bodo od prvega dne dalje samodejno upravičeni do nadomestila za brezposelnost.
• Nagrajeni bodo ljudje, ki so bili v času epidemije dodatno obremenjeni.
• Izplačani bodo solidarnostni dodatki za upokojence z najnižjimi pokojninami in kot pomoč kmetom.
• Med ukrepi za samozaposlene (sem naj bi uvrstili samostojne podjetnike in druge samozaposlene osebe, direktorje družb z enim zaposlenim, zavarovane pod šifro 040, ne pa tudi popoldanskih espejev) so predlogi, da so tisti, ki zaradi krize ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini 70 odstotkov neto minimalne plače, v tem obdobju bi se jim odpisali prispevki, zanje bi jih plačevala država, do odmere dohodnine za leto 2020 bi se jim odložilo plačilo akontacije dohodnine.
• Za izboljšanje likvidnosti v podjetjih naj bi skupina predlagala garancijsko shemo in odkup terjatev do podjetij od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), pri čemer bi DUTB-ju zagotovili dovolj sredstev za izvedbo prek dokapitalizacije in/ali poroštva.
• Zamrznili bi akontacijo davka na dobiček oz. vnaprejšnjega plačila davka na predvideni dobiček za vsa podjetja ter uveljavljanje pogodbenih kazni za zamude pri izvajanju dobav in storitev po pogodbah z javnim sektorjem. Plačilni roki za plačila zasebnim dobaviteljem iz javnih sredstev bi se skrajšali na osem dni. Predlagali naj bi tudi, da se regres za letni dopust izplača v dveh delih, prvi (ne polovični) del do 30. junija, drugi del pa do 31. decembra, pri čemer bi za letos kot interventni ukrep omogočili, da se oba dela izplačata do 31. decembra.
Sveženj ukrepov, ki je bil predstavljen, je prilagojen slovenskim specifičnostim. Ključna je tudi zagotovitev prostega pretoka blaga in storitev. »Če bo trg prostega pretoka blaga in storitev nehal delovati, to postavlja mnogo širša vprašanja,« opozarja prof. dr. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete v Ljubljani. »Uspešnost oz. neuspešnost spopadanja s sedanjo krizo na ravni EU-ja bo močno zaznamovala to, kako bomo v tej evropski družini sodelovali v prihodnje,« je opomnil prof. fr. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete v Ljubljani.
Ob vsem, kar nas je doletelo, pa je zelo pomembno, da smo pozitivni in optimistični. Utrjujmo družinske in prijateljske vezi na varen način. Bodimo fizično aktivni, telovadimo, berimo, oglejmo si številne oddaje na TV. Komunicirajmo med seboj. Verjemimo, da bo pandemija kmalu obvladana in premagana. Veliko je odvisno od nas in našega samozaščitnega vedenja. Dosledno moramo upoštevati strokovne ukrepe in navodila odgovornih služb. Izkušnje s Kitajske kažejo, da bo ob upoštevanju varnega sobivanja in vedenja že meseca maja sledilo upadanje okužb in počasno vračanje v normalno življenje.
Tina Grošelj
Zmanjšanje ogljičnega odtisa v trenutni krizi je balzam za našo mater Zemljo. A so zaradi nje, krize, v velikih težavah starostniki, ki so v teh dneh še bolj osamljeni, in otroci iz najrevnejših družin, ki so zaradi zaprtih šol in vrtcev ostali brez toplih obrokov. Ljudje so zmeraj bolj zaskrbljeni. To je preizkušnja, za katero se nismo šolali.
Pomembna je zajezitev virusa. Slovenska vlada je sprejela vse nujne ukrepe, v samo izolaciji je okrog 1,8 milijona ljudi.
Premier Janez Janša je na tiskovni konferenci (24. 3.) predstavil prvi obsežnejši zakonski sveženj ukrepov. Po napovedih so vredni najmanj dve milijardi evrov in so usmerjeni v ohranjanje delovnih mest, pomoč samozaposlenim, napovedano je tudi nagrajevanje najbolj obremenjenih, izboljšanju likvidnosti podjetij, pomoč ljudem, ki se jim bodo zmanjšali prejemki, in dodatno pomoč podjetjem za zaščito.
• Vse prispevke (pokojninske in zdravstvene) zaposlenih, ki so na čakanju, bo prevzela država oziroma proračun, ostale bodo vse pravice zavarovancev.
• Bolniške odsotnosti krije zavarovalnica, ne več delodajalec. Za zdaj naj bi ta ukrep veljal do 31. maja. Če se razmere do tedaj ne bodo spremenile, ga lahko vlada še podaljša.
• Status tistih, ki ne delajo zaradi višje sile, denimo varstva otrok ali nezmožnosti prihoda na delo, bo izenačen s statusom delavcev na čakanju.
• Delavci, ki bodo v času epidemije izgubili službo, bodo od prvega dne dalje samodejno upravičeni do nadomestila za brezposelnost.
• Nagrajeni bodo ljudje, ki so bili v času epidemije dodatno obremenjeni.
• Izplačani bodo solidarnostni dodatki za upokojence z najnižjimi pokojninami in kot pomoč kmetom.
• Med ukrepi za samozaposlene (sem naj bi uvrstili samostojne podjetnike in druge samozaposlene osebe, direktorje družb z enim zaposlenim, zavarovane pod šifro 040, ne pa tudi popoldanskih espejev) so predlogi, da so tisti, ki zaradi krize ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini 70 odstotkov neto minimalne plače, v tem obdobju bi se jim odpisali prispevki, zanje bi jih plačevala država, do odmere dohodnine za leto 2020 bi se jim odložilo plačilo akontacije dohodnine.
• Za izboljšanje likvidnosti v podjetjih naj bi skupina predlagala garancijsko shemo in odkup terjatev do podjetij od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), pri čemer bi DUTB-ju zagotovili dovolj sredstev za izvedbo prek dokapitalizacije in/ali poroštva.
• Zamrznili bi akontacijo davka na dobiček oz. vnaprejšnjega plačila davka na predvideni dobiček za vsa podjetja ter uveljavljanje pogodbenih kazni za zamude pri izvajanju dobav in storitev po pogodbah z javnim sektorjem. Plačilni roki za plačila zasebnim dobaviteljem iz javnih sredstev bi se skrajšali na osem dni. Predlagali naj bi tudi, da se regres za letni dopust izplača v dveh delih, prvi (ne polovični) del do 30. junija, drugi del pa do 31. decembra, pri čemer bi za letos kot interventni ukrep omogočili, da se oba dela izplačata do 31. decembra.
Sveženj ukrepov, ki je bil predstavljen, je prilagojen slovenskim specifičnostim. Ključna je tudi zagotovitev prostega pretoka blaga in storitev. »Če bo trg prostega pretoka blaga in storitev nehal delovati, to postavlja mnogo širša vprašanja,« opozarja prof. dr. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete v Ljubljani. »Uspešnost oz. neuspešnost spopadanja s sedanjo krizo na ravni EU-ja bo močno zaznamovala to, kako bomo v tej evropski družini sodelovali v prihodnje,« je opomnil prof. fr. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete v Ljubljani.
Ob vsem, kar nas je doletelo, pa je zelo pomembno, da smo pozitivni in optimistični. Utrjujmo družinske in prijateljske vezi na varen način. Bodimo fizično aktivni, telovadimo, berimo, oglejmo si številne oddaje na TV. Komunicirajmo med seboj. Verjemimo, da bo pandemija kmalu obvladana in premagana. Veliko je odvisno od nas in našega samozaščitnega vedenja. Dosledno moramo upoštevati strokovne ukrepe in navodila odgovornih služb. Izkušnje s Kitajske kažejo, da bo ob upoštevanju varnega sobivanja in vedenja že meseca maja sledilo upadanje okužb in počasno vračanje v normalno življenje.
Tina Grošelj
