Kako lepo je na vasi! Okrog in okrog so njive in travniki, na sredi pa leži globoko jezero. Mama raca je ležala na gnezdu in grela jajca ter čakala, da se iz njih izvalijo majhne račke. Končno je prišel čas in jajca so začela pokati. Vsa, razen enega. Stara radovedna raca je prišla mimo in jo vprašala kako gre. Raca ji je odgovorila da so se iz vseh jajc razen iz največjega že izvalile majhne račke. >Ne vem zakaj se iz zadnjega jajca še nič ni izvalilo.< Stara raca je pogledala jajce in rekla: > Čudno.to ni račje jajce.nekdo ti ga je podtaknil!< Mama raca se je začudila ampak odgovorila da bo kljub vsemu še malo poležala na njem. Mama raca je uživala ob pogledu na svoje male račke, ki so veselo čofotale in klicale ga, ga, ga. Mama raca jih+m je veselo odgovarjala: >Ga, ga, ga..< . Čas je tekel, mama raca pa je še vedno sedela na zadnjem, največjem jajcu in čakala, da se iz njega izvali mala račka. Jajce je končno začelo pokati, iz njega pa se je izvalil velik, grd črn raček. Stara raca ji je rekla, da ji je jajce morda podtaknil puran. Mama je poklicala vse svoje rumene male račke ter jih popeljala v vodo. Velik črn raček jim je sledil in tudi sam zaplaval v vodo. Mama raca je rekla:< Zna plavati.puran to ni.< Mama raca se je odločila, da bo obdržala vse svoje otročičke - vse lepe majhne rumene račke in enega velikega grdega, črnega račka. Mama raca jih je vse skupaj odpeljala na dvorišče, da bi jih predstavila ostalim živali. Vse živali so se posmehovale grdemu račku in klicale za njim :>Kako si grd, črni raček!< Prišle so tudi divje race in gosi ter se mu prav tako hudobno posmehovale in kričale nanj. Grdi raček je bil prestrašen in žalosten. Pobegnil je in se skril v trsju pri ribniku. Prišli so lovci s puškami in psi ter začeli streljati v trsje. Grdi raček se je prestrašil in hitro pobegnil naprej. Nekaj časa se je skrival po okoliških travnikih, dokler ni prišla zima. Raček ni imel kam iti. Bil je osamljen, brezupen in žalosten. Na srečo je prišla mimo stara ženička. Našla ga je v snegu in ga vzela s seboj. Pri njej je želel ostati do pomladi. Nekega jutra pa ga je iz hiše spodil ljubosumni maček. Pobegnil je na dvorišče, tam pa ga je preganjal še pes. Grdemu račku je uspelo pobegniti pred njim in zatekel se je nazaj k zmrznjenemu ribniku. Tam mu je žalostnemu uspelo prezimiti. Spomladi pa je med plavanjem opazil, da mu prihajajo naproti čudoviti labodi. Grdi raček je sklonil glavo, saj ej bil navajen da ga ves čas nekdo preganja ter kriči nanj. Čudoviti labodi pa so se mu približali in ga prijazno sprejeli medse. Grdi raček je ujel svoj odsev v ribniku in se začudil. Bil je tako lep kot ostali beli labodi okrog njega. Razširil je krila in se ponosno pridružil svoji novi družini.