Na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid-19 sta sodelovala direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek in vladni govorec Jelko Kacin.

Video si lahko pogledate tukaj.

V nedeljo so med 1720 PCR-testi na novi koronavirus potrdili 368, med 480 hitrimi antigenskimi testi pa 58 pozitivnih primerov. Med PCR-testi je bil delež pozitivnih izvidov 21,4-odstoten, med hitrimi testi pa 12,1-odstoten. Skupaj je bilo opravljenih 2200 testov, pozitivnih je bilo 426 testov, kar je 19,8 odstotka. V državi je več kot 24.300 aktivno pozitivnih, povprečje v zadnjih sedmih dneh je 1.968.

V soboto je bilo iz bolnišnic odpuščenih 42 pacientov, včeraj pa še 38, skupaj skozi vikend torej 80 pacientov. Na novo je bilo v bolnišnice v soboto sprejetih 107, včeraj pa še 73 pacientov, skupaj koncem tedna torej 180 novih sprejemov.

V bolnišnici se tako na včerajšnji dan zdravi 1205 ljudi, 196 jih je na intenzivni negi, 6 manj kot v soboto. V nedeljo je umrlo 24 bolnikov, 19 v bolnišnicah in 5 domovih.

14-dnevno število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev je 1151,8. Sedemdnevno število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev pa je 652,8.

Glede na število okužb po občinah na včerajšnji dan izstopajo naslednje občine: Ljubljana 52, Maribor 37, Ormož 19, Murska Sobota 15, Slovenj Gradec 11, Sevnica 10, Ajdovščina 16.

Na novo pozitivnih v domovih za starejše je bilo v soboto 23 stanovalcev, največ so jih potrdili v DU Impoljca (Posavska regija), in sicer 15. Včeraj pa je bilo na novo pozitivnih v domovih za starejše 49 stanovalcev in štirje zaposleni. O največjem številu novih pozitivnih primerov pri stanovalcih so včeraj poročali iz DEOS, PE Center starejših Cerknica (11) in iz Doma počitka Mengeš (12). S tem je Kacin zaključil pregled epidemioloških podatkov.

Podatki o covid smrtih, se po državah zbirajo različno, poudari Krek. Zaradi nestandardiziranega zbiranja podatkov so lahko le delno primerljivi, zato se ne priporoča neposredno primerjanje. Enotna klasifikacija smrti v povezavi s covid-19 se v svetu šele vzpostavlja.

Dnevno zbiranje podatkov vodi Ministrstvo za zdravje, ki zbere podatke o številu umrlih v povezavi s covid-19 iz bolnišnic in domov. NIJZ pa zbira podatke na več načinov: (i) križanja baz pozitivnih na covid-19 in vseh umrlih, (ii) iz mrliških listov, ki jih izpolni zdravnik – mrliški oglednik, (iii) preko dokumenta, ki dokumentira smrti zaradi nalezljivih bolezni. Ta zbiranja tečejo dalj časa, ob letu leta se baza umrlih dokončno pregleda in uredi.

V letu 2020 je po podatkih NIJZ umrlo 2891 oseb v povezavi s covid-19: 1682 ali 58 odstotkov oseb je bilo oskrbovancev domov starejših občanov, 1209 ali 42 odstotkov oseb pa je umrlo v splošni javnosti.

Delež smrti v domovih je visok, za primerjavo je v sosednji Italiji po prvih ocenah umrlo med 35 odstotkov oskrbovancev domov. Zaradi covid-19 je tako umrl vsak 10 oskrbovanec domov oziroma 15 odstotkov vseh covid pozitivnih stanovalcev domov.

Presežna vrednost števila vseh smrti je razlika med številom vseh smrti med posameznimi leti.

Število smrti v letu 2019 je bilo 21112. V letu 2020 pa je bilo vseh smrti 24265. Presežna vrednost v letu 2020 je bila torej 3153 smrtnih primerov, od katerih jih je 2891 zaradi covida, 262 pa je primerov drugih presežnih smrti, kar je 8 odstotkov vseh takih smrti.

Največ umrlih po regijah pokaže, da jih je v Pomurski regiji umrlo največ, 269 na 100.000 prebivalcev, kar je odraz zaostalosti regije oziroma najnižjega bruto družbenega proizvoda v Pomurju na ravni države.

V zadnjih desetletjih v domove starejših občanov država ni vlagala. Zaposleni so slabo nagrajeni, slabo se je skrbelo za njihovo izobraževanje.

Domovi so formalno postali negovalne bolnišnice, dejansko pa niso imeli za to: (i) ustreznih prostorskih pogojev, (ii) ustreznih zdravstvenih kadrov, (iii) katerih število je bilo premajhno. Samo vprašanje časa je bilo kdaj se bo ta sistem zrušil in covid-19 je to povzročil.

Vlada in NIJZ sta v tem kratkem času, od pomladi do jeseni, sprejela vrsto ukrepov:

• Navodila za delovanje domov v epidemiji,
• Domovi so naredili svoje akcijske načrte za primer pojava virusa,
• Najbolj izstopajoč ukrep je bil vzpostavljanje sivih, belih in rdečih območij,
• Izobraževanje strokovnih delavcev,
• Dodatno zaposlovanje (30 milijonov evrov dodatnih sredstev),
• Nakup dovolj velike količine zaščitne opreme,
• Pomoč s strani zdravstvenih ustanov v znanju in kadru ter pripravi na drugi val,
• Izvajalo se je prehajanje zaposlenih med domovi,
• Zagotavljanje dodatnega negovalnega osebja, kot so študenti in prostovoljci itd.,
• Nadzor nad vnosom virusa preko zaposlenih,
• Takoj je bilo pocepljenih večino oskrbovancev in del zaposlenih,
• V pripravi so načrti gradnje domov po sodobnih principih,
• Vzpostavljanje in razvoj negovalnih bolnišnic.

Druge države že imajo dejansko vzpostavljene programe negovalnih bolnišnic, Slovenija tega nima, zato virusa nismo mogli ustaviti.