Na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni COVID-19 sta sodelovali Mateja Logar, vodja svetovalne skupine pri Ministrstvu za zdravje in Simona Repar Bornšek iz Zdravstvenega doma Ljubljana.

Video si lahko pogledate tukaj.

V četrtek je bilo opravljenih 5.502 PCR-testiranj, pozitivnih je bilo 937 testov. Delež je znašal 17 odstotkov. Opravljenih je bilo tudi 25.564 hitrih antigenskih testov. Hospitaliziranih je 485 ljudi (23 več kot dan prej), 88 bolnikov je na intenzivnih oddelkih. V bolnišnicah je umrlo 10 ljudi.

Po včeraj potrjenih novih pozitivnih primerih izstopajo naslednje občine: Celje (31), Kranj (22), Jesenice (13), Domžale (17), Koper (36), Piran (11), Nova Gorica (26), Sežana (28), Novo mesto (15), Trbovlje (13), Zagorje ob Savi (13), Ljubljana (121) in Maribor (70).

Sedemdnevno povprečno število potrjenih primerov je po danes objavljenih podatkih NIJZ znova višje, kot je bilo v zadnjih dneh, in sicer znaša 776.

Pritisk na bolnišnice se v zadnjih dneh spet povečuje, zato zdravstvene ustanove ne bodo imele možnosti odpiranja drugih, rednih bolnišničnih programov. Pri hospitalizacijah je po besedah Logarjeve opaziti, da je veliko pacientov takih, pri katerih potovalna anamneza pokaže, da so se vrnili z obiska sorodnikov v državah nekdanje Jugoslavije, zato je nujno tudi ob takih druženjih spoštovati preventivne ukrepe.

Poslabševanje epidemičnega stanja je predvsem posledica širjenja novih različic virusa, saj povečevanja števila novih pozitivnih covid primerov v šolah ni, prav tako se epidemično stanje ne poslabšuje v regijah, kjer so se odprle terase lokalov. V ponedeljek bo na rednem sestanku strokovne skupine razprava bolj namenjena zaostrovanju ukrepov kot pa njihovemu sproščanju.

EMA se na odločitev Norveške in Švedske, da cepljenja z AstraZeneco še ne nadaljujeta, odziva s spodbudo, naj primere neželenih učinkov preučita in agenciji predata svoje ugotovitve. Sicer pa nezaupanje v cepivo AstraZenece ni utemeljeno. Napaka strokovnjakov ob prvi potrditvi cepiva na EMA je bila, da niso poudarjali, da je to cepivo prav tako zelo učinkovito, tudi glede preprečevanja hujših oblik bolezni.

Glede spoštovanja preventivnih ukrepov velja, da ti veljajo enako kot za vse druge, če je oseba COVID-19 že prebolela ali je bila cepljena.

Strokovna skupina bo predlagala odpravo starostne omejitve nad 65 let pri cepivu AstraZenece. Podjetje je pri registraciji v klinični študiji imelo v starostni skupini nad to mejo premalo testiranih, zato EMA zanje v začetku ni dala potrditve. Sicer raziskave potrjujejo, da so cepljene osebe v zelo zmanjšanem obsegu prenašalci virusa, kar pa se dodatno še naprej spremlja ob izvajanju cepljenja.

Nošnja maske je odraz odgovornosti do sočloveka. Nikoli ne vemo, kdaj postanemo kužni in kdaj bi koga lahko okužili. Možnost izvajanja testiranja doma, naj si bo učencev in srednješolcev, je v pripravi, najprej bo testiranje izvajano v manjšem obsegu kot pilotni projekt, nato bo izdano priporočilo za celotno mlado populacijo.

Stranski učinki so pričakovani odziv telesa na vbrizgano cepivo, je zatrdila Repar Bornšek. Pri starejših je imunski sistem že oslabljen, zato bo odziv telesa celo manj izrazit kot pri mlajših, kjer je sistem še močan. Nošnja mask ni škodljiva, zavedanje o pomembnosti tega ukrepa je pri bolnih ljudeh celo večje.