Nacionalna koordinatorica programa cepljenja na NIJZ Marta Grgič Vitek je predstavila rezultate izvajanja cepljenja v državi.

Video si lahko pogledate tukaj.

Včeraj je bilo izvedenih 5989 PCR-testiranj, 1112 testov je bilo pozitivnih. Delež znaša 18,6 odstotka. Opravljenih je bilo tudi 24.688 hitrih testov. Aktivnih covid primerov v državi je trenutno 10.310. Sedemdnevno povprečno število potrjenih primerov je po danes objavljenih podatkih NIJZ nekoliko višje, kot je bilo včeraj in znaša 737 (včeraj 716). Hospitaliziranih je 444 bolnikov od tega 83 na intenzivnih oddelkih. Umrlo je 7 bolnikov, vsi v bolnišnicah.

Med občinami glede na včeraj potrjene nove okužbe izstopajo naslednje občine: Celje (36), Domžale (33), Kranj (21), Jesenice (17), Trbovlje (21), Litija (20), Zagorje ob Savi (16), Nova Gorica (14), Sežana (27), Koper (33), Izola (12), Piran (17), Ljubljana (138) in Maribor (56).

Do danes je bilo dobavljenih v državo 215.475 odmerkov cepiv podjetja Pfizer, 28.800 cepiv podjetja Moderna in 88.800 odmerkov AstraZenece, kar je skupaj 333.075 odmerkov, je podatke predstavila Grgič Vitek. Do 14. marca je bilo na osnovi podatkov vnesenih v elektronski register cepljenih oseb s 1. odmerkov cepljenih 174.164 oseb, kar je 8,3 odstotka prebivalcev in 83.801 oseb z drugim odmerkom, kar je 4,0 odstotka prebivalcev. Skupaj je bilo porabljenih 257.965 odmerkov, dobavljenih glede na podatke v registru, pa 313.185 odmerkov.

Neželenih učinkov pri cepivu Pfeizer je 2.010, pri cepivu Moderne 22 in pri AstraZeneci 471. Med resne neželene učinke po cepljenju se po definiciji uvrščajo: (i) življenje ogrožajoče stanje ali bolezen, (ii) hospitalizacija ali podaljšanje hospitalizacije, (iii) trajna okvara, (iv) prirojena anomalija, (v) druga klinično pomembna stanja in smrt.

Od začetka cepljenja do vključno 14. marca so na NIJZ v register prijav neželenih učinkov prejeli 16 prijav resnih neželenih učinkov cepiva Pfeizer, kar je 0,8 odstotka glede na vse prijave in 1 prijavo resnega neželenega dogodka cepiva AstraZeneca, kar je 0,2 odstotka glede na vse prijave. Pri cepivu Pfeizer, ki je namenjeno predvsem starostnikom, pa je bilo teh prijav več. Pri sedmih starejših osebah s številnimi kroničnimi obolenji je prišlo do smrti, ki so časovno vezane na izvedeno cepljenje. Komisija pri ministrstvu za zdravje je tri primere obravnavala in zaključila, da je povezava s cepljenjem malo verjetna, štirje primeri pa so še v fazi preiskave. Obravnavane so bile tudi štiri prijave resnih neželenih dogodkov, kjer je bila potrebna hospitalizacija, in sicer (i) kolaps nekaj ur po cepljenju ob prebolevanju covid-19, (ii) prehodna možganska kap, (iii) prsna bolečina, (iv) levkemija/limfom. Tudi v teh primerih je ugotovljeno, da je povezava s cepljenjem malo verjetna. Poleg teh hospitalizacij pa jih je bilo še 5, kjer se podatki še zbirajo. Gre za primere (i) venske tromboza s pljučno embolijo 14 dni po cepljenju, (ii) anafilaksije po cepljenju, (iii) možgansko kap 13 dni po cepljenju, (iv) parezo roke in (v) težave pri govoru.

Strategija cepljenja se pri mRNA cepivih, to sta cepivi proizvajalcev Pfizer in Moderna, trenutno izvaja za:

- osebe stare 75 let in več (cepivo Pfizer tudi za nepomične osebe),

- oskrbovance v DSO, ki še niso bili cepljeni,

- zdravstvene delavce, stare 65 let, in več, ki še niso bili cepljeni,

- za dijake zdravstvenih šol stare 16 do18 let (cepivo Pfizer), ki opravljajo klinično prakso v zdravstvenih ustanovah,

Ti dve cepivi se bosta v nadaljevanju (ko bodo cepljene vse osebe, stare 75 let, in več, ki se želijo cepiti) uporabljali za cepljenje oseb, starih 70 let in več ter posebej ranljivi kronični bolnikov ne glede na starost in nato potem za naslednjo skupino oseb, ki so stari 65 let in več.

Cepivo AstraZeneca se v trenutni situaciji uporablja za:

• posebej ranljive kronične bolnike stare 18 do 64 let (lahko tudi starejše, če izrazijo željo za čimprejšnje cepljenje), tudi za nepomične osebe, diplomati in druge v skladu s strategijo,
• zdravstvene delavce in sodelavce stare od 18 do 64 let, ki še niso bili cepljeni,
• institucionalizirane osebe (varovanci in zaposleni v SVZ, CIRIUS-ih, zaporih in drugih podobnih ustanovah), stare od 18 do 64 let, ki še niso bile cepljene,
• zaposlene in učence šol za osebe s posebnimi potrebami starimi med 18 in 64 let, ki še niso bili cepljeni,
• zaposlene v vzgoji in izobraževanju, ki prihajajo v neposreden stik z otroki, učenci, dijaki in študenti, glede na navodila ministrstva.

Opis teh dveh strategij delno odgovarja na nejasnosti, zakaj nastajajo razlike med cepljenimi skupinami v državi glede na cepilne centre. To, da je v starostni skupini od 80 do 84 let cepljenih 55 odstotkov prebivalcev pomeni, da se preostali del (45 odstotkov) še ni odločil za cepljenje oziroma so nekateri bolezen že preboleli.