Predsednik vlade Janez Janša je v uvodu dejal, da je vlada, ki jo vodi, prisegla pred skoraj natančno letom dni in da to, kar se je dogajalo v zadnjem letu, nima primerjave s katerim koli letom ali delom mandata do zdaj v zgodovini naše države.

Nadaljeval je, da je spopad z epidemijo vladi pobral 80 ali celo več odstotkov energije in tudi časa, ki so ga namenili posamičnim točkam dnevnega reda. "Glede na to, koliko smo se ukvarjali s posledicami in omilitvijo posledic ter zajezitvijo širjenja epidemije, in ko ta čas izmerimo, vidimo, da je marsikaj, kar bi se lahko naredilo glede na cilje v koalicijski pogodbi, ostalo neuresničeno oziroma je v tem trenutku pred nami," je povedal premier Janša. Ob tem je dodal, da je napore vlade v spopadu z epidemijo in omilitvijo posledic epidemije mogoče kvantitativno izmeriti. "Če primerjamo vse ukrepe, ki so zbrani v osmih protikonoskih paketih, s tem, kar so v tem času sprejemale druge države v Evropski uniji, lahko vidimo, da smo tako rekoč edini, ki smo obravnavali vse, da nismo izpustili niti tistih kategorij, ki so jih izpustili vsi drugi, in da smo v pozitivnem smislu močno presegli napovedi, ki so bile dane ob začetku epidemije pred slabim letom," je dejal predsednik vlade in spomnil, da se je takrat Sloveniji napovedoval padec BDP v povprečju EU, torej 7 %, napovedovali so se 20.000 brezposelnih konec leta 2020 in veliko večji primanjkljaj v državnem proračunu. "Padec BDP je bil za več kot 20 % manjši od napovedi, številke brezposelnih kažejo, da smo pod 90.000 in da smo z ukrepi, ki smo jih sprejeli, ohranili na desettisoče delovnih mest, ki bi trajno izginila iz ponudbe slovenskega gospodarstva," je dejal predsednik vlade. Dodal je, da za letos napovedi še nimamo, zgolj projekcije evropskih institucij.  Njegova napoved, če ne bo velikih negativnih presenečenj glede na to, kar vemo o razvoju epidemije, pa je, da lahko letos nadomestimo padec BDP in lahko "toliko, kot smo lani padli, letos zrastemo". 

"Z dodatnimi sredstvi, o katerih smo se pogodili v evropskem programu za okrevanje in odpornost, temu dodamo še dodatne vire, s katerimi bomo postorili tudi marsikaj drugega, česar v Sloveniji nismo postorili v preteklem desetletju, in s tem bomo povečali ne samo odpornost države pred epidemijo in morebitnimi prihodnjimi vali epidemije koronavirusa in podobnimi preizkušnjami, ampak tudi popravili stvari, ki jih je treba popraviti v zdravstvenem sistemu in skrbi za starejše, pa tudi pri sposobnosti državnega sistema, da se odzove na krize, kar potrebujemo v vsakem primeru," je poudaril predsednik vlade Janez Janša.

"Čeprav smo bili 80 % časa zaposleni z epidemijo, je vlada v tem času skušala uresničevati ključne naloge in cilje iz koalicijske pogodbe, tudi takšne sistemske stvari, ki so desetletja ali več ostale nedotaknjene," je nadaljeval predsednik vlade in navedel, da je v zaključni fazi sprejemanja v državnem zboru zakon o demografskem skladu, ki prinaša stabilnost v slovenski pokojninski sistem, pregledno upravljanje državnega premoženja in posledično razgradnje mrež, ki negativno vplivajo na procese v slovenskem gospodarstvu in družbi.

"V tem času smo sanirali bistvene probleme v mnogih slovenskih zdravstvenih ustanovah, ki so v enem letu podeseterile zmogljivosti za obravnavanje bolnikov s COVID-19. Delež tistih, ki so žal zaradi te bolezni umrli, od teh, ki so zboleli, je manjši kot na primer v Nemčiji. Slovensko zdravstvo je v tem času pozdravilo večji delež okuženih s COVID-19 kot nemško zdravstvo. Tu gre izreči veliko zahvalo vsem tistim, ki so v slovenskem zdravstvu s skrajnimi napori zagotavljali zmogljivosti, tako da Sloveniji tudi v najtežjih časih ni bilo treba voziti bolnikov v druge države, kot se je to primerilo Nizozemski, ki velja za enega najboljših zdravstvenih sistemov," je povedal premier. Dodal je še, da Slovenija nima boljših aparatur, zmogljivosti in plač kot Nemčija in da se je ta cilj dosegel na etični pogon z dodatnim žrtvovanjem desettisočev v slovenskem zdravstvenem sistemu. "Njim velja izreči zahvalo ob tej obletnici," je dejal premier Janša.

V prihodnjem letu je poleg spopada z epidemijo, ki ostaja ena ključnih nalog vlade in koalicije – in ne vemo, koliko časa bo to še ena ključnih nalog – po besedah predsednika vlade pred koalicijo zaključno leto, v katerem so trdno odločeni uresničiti ključne točke iz koalicijske pogodbe.

"Na prvem mestu je debirokratizacija. V četrtek smo obravnavali osnutek zakona iz paketa debirokratizacije, ki ga je pripravil strateški svet pod vodstvom gospoda Simiča. To je prvi zakonski paket, pri čemer vlada obravnave ni dokončala, osnutek zakona se še usklajuje s socialnimi partnerji in koalicijo, računamo pa, da bo prvi paket šel skozi vladno proceduro v četrtek in da bo sprejet in uveljavljen do poletja. Že prvi paket prinaša številne rešitve, ki bodo Slovencem in Slovenkam prihranile na desetine milijonov evrov, na milijone ur delovnega in prostega časa oziroma časa življenja glede na številne ovire, ki so nepotrebne in pri katerih se ta čas izgublja," je dejal premier Janša in naslednji paket napovedal v prihodnjih dveh mesecih. "Vse faze paketa bo vlada predlagala v proceduro do konca tega leta. Ko bodo sprejeti, bo Slovenija drugačna, bo bolj vitka, bo cenejša država in ljudje bodo prej prišli do storitev, ki bodo kakovostnejše," je zatrdil premier Janez Janša.

"Drugi strateški cilj je decentralizacija. S tega vidika je bila že do zdaj sprejeta vrsta ukrepov in zakonov. Tudi v prihodnje pri vseh načrtovanjih, eden od teh je nacionalni načrt za odpornost in okrevanje, upoštevamo dejstvo, da Slovenija ni samo Ljubljana, da imamo 12 statističnih regij in da nekatere potrebujejo posebno vlaganje, skrb in zaščito delovnih mest ter nove programe. Vlada decentralizacijo uresničuje z vsemi sistemskimi rešitvami, ki jih sprejema in predlaga," je povedal premier Janša

"Eden od ciljev, ki je bil dolgo časa v vseh koalicijskih pogodbah, je ureditev dolgotrajne oskrbe. Dejstvo je, da v zadnjih 10–15 letih Slovenija v dolgotrajno oskrbo starejših ni vlagala ter da je za nekaj nevladnih organizacij na Metelkovi bilo namenjenega več denarja kot za gradnjo domov za starejše. Tu je velik primanjkljaj, ki je v veliki meri vplival tudi na žrtve v spopadu  z epidemijo," je dejal premier Janša in dodal, da v domovih za ostarele, ki so videti kot slabe vojašnice, ne moreš urejati rdečih con, zagotavljati varnosti in varovanja pred okužbo. "Dolgotrajna oskrba je strateški zalogaj in zakon, ki bo predpostavljal tudi zagotavljanje ustreznih finančnih virov za uresničevanje, bo na poslanskih klopeh do septembra. S tem bo izpolnjen eden od ciljev, o katerem je do zdaj  pisalo v koalicijskih pogodbah, se o njem govorilo na volilnih soočenjih, resnega poskusa v to smer pa do zdaj ni bilo," je povedal predsednik vlade.

"Epidemija je dodatno razgalila tudi vse težave v slovenskem zdravstvenem sistemu, ena teh težav je pomanjkanje zaposlenih, eden od vzrokov za to je delni kaos v sistemu, ki smo ga v spopadu z epidemijo v veliki meri odpravili. Drugi razlog je neustrezen plačni sistem. Prejšnji teden se je začela zaključna faza priprav na prenovo plačnega sistema v javnem sektorju. Zdravstveni sektor se je odločil, da se bo izločil iz enotnega plačnega sistema in da se bo zgradil nov samo za ta sektor, in na tej podlagi bo mogoče dolgoročno zagotoviti dovolj zaposlenih ter izvesti tudi nekatere druge reorganizacije, kjer so potrebne," je še poudaril predsednik vlade.

Po besedah podpredsednika vlade in ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Počivalška je vlada v tem letu epidemije pomagala gospodarstvu, da je ohranilo dobro kondicijo. V nadaljevanju mandata in vzporedno končanju koronakrize pa bo nujen prehod v bolj zeleno in digitalno gospodarstvo. V PKP-zakonih je vlada državljanom in podjetjem namenila za sedem milijard pomoči, od katerih jih je do tega trenutka realizirana polovica. 

Podpredsednik vlade in minister za obrambo Tonin je poudaril, da so poleg načrta za okrevanje in paketov debirokratizacije nujne tudi reforme, ki jih bo vlada morala začeti pripravljati. Poudaril je pomen prenove in izboljšanja javnega zdravstvenega sistema, posebej je poudaril zmanjševanje in odpravo čakalnih vrst. Opozoril je na visoke bonitetne ocene, ki jih dosega država, in na eno od najnižjih stopenj brezposelnosti med državami članicami EU.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Podgoršek je poudaril, da si prizadeva kar najbolj odgovorno delovati v kmetijskem resorju, ki ga je stranka dobila v kadrovskem razrezu ob vzpostavitvi koalicije. Naštel je nekaj uspehov s področja kmetijstva, tako v obliki neposrednih pomoči kmetom kot preventivnega delovanja, na primer v primeru afriške prašičje kuge ali zagotovitve, da se boni lahko uporabijo tudi na turističnih kmetijah. Glede pomoči upokojencem je poudaril enkratno in redno usklajevanje pokojnin in enkratne dodatke za blaženje posledic epidemije. Podpirajo vzpostavitev demografskega sklada in tvorno sodelujejo pri začetku delovanja urada za demografijo v aprilu.