Gre za 40 rešitev za četrto desetletje slovenske države, je poudaril, ukrepe pa so po posameznih področjih predstavili vodje posameznih delovnih skupin: vodja delovne skupine Javna uprava in digitalna družba mag. Gregor Macedoni, vodja delovne skupine Gospodarstvo in podjetniško okolje dr. Mark Pleško, vodja delovne skupine Nove tehnologije Marko Grobelnik, vodja delovne skupine Izobraževanje mag. Ajša Vodnik, vodja delovne skupine Zdravstvo Igor Zorko in vodja delovne skupine Digitalna diplomacija Barbara Domicelj.

Andrijanič: Globalna tehnološka tekma prinaša veliko priložnosti za majhne in prožne države

Predsednik strateškega sveta Mark Boris Andrijanič je uvodoma povedal, da Slovenija na področju digitalizacije krepko zaostaja: po digitaliziranosti gospodarstva in družbe smo šele na 16. mestu, daleč za Estonijo, Finsko in Avstrijo. Globalna tehnološka tekma prinaša veliko priložnosti za majhne in prožne države, neodločnim in počasnim pa ne prizanaša, je opozoril. Cilj omenjenega strateškega sveta je zelo jasen: pripraviti ukrepe, ki bodo Slovenijo do leta 2026 pripeljali med prvih pet digitalno najbolj naprednih držav v Evropi. Povedal je, da je vlada že potrdila prvi paket 40 ukrepov, ki predstavljajo pomembne korake na poti do digitalne in moderne Slovenije. Sedaj so na vrsti posamezni resorji, ki bodo za vsak posamezni ukrep pripravili implementacijski načrt. Skozi te načrte bo razjasnjen tudi finančni vidik posameznega ukrepa, saj, kot je v odgovoru na novinarsko vprašanje poudaril Andrijanič, se v svetu s stroškovnim vidikom posamezne rešitve niso ukvarjali. 

Področje izobraževanja: Izboljšati digitalno pismenost v vseh segmentih prebivalstva

Digitalna pismenost državljanov je temelj splošne digitalizacije storitev javne uprave. Vodja delovne skupine za izobraževanje mag. Ajša Vodnik je poudarila, da bodo h krepitvi učenja digitalnih veščin pripomogli digitalni boni, ki bodo najprej namenjeni upokojencem oz. starejšim skupinam prebivalstva. Izjemnega pomena za razvoj družbe v smeri z digitalizacijo je delo z mladimi, zato je med predlaganimi ukrepi predvidena uvedba obveznega predmeta računalništvo in informatika ter z izboljšano opremljenostjo učilnic tudi čim večja digitalizacija učnega procesa v slovenskem šolskem sistemu. Vodnikova je med ukrepi omenila tudi prizadevanja za povečanje vpisa in kadra na IKT programih ter nujnost spodbujanja mednarodnih IKT programov.

S pomočjo tehnologije do boljše dostopnosti zdravstvenih storitev

Vodja delovne skupine za področje zdravstva Igor Zorko je poudaril, da lahko s pomočjo tehnologije veliko prispevamo k večji dostopnosti zdravstva. Kako pomembna je digitalizacija zdravstvenega sistema, je še posebej izrazito postalo v času epidemije. Zato v skupini predlagajo popolno odpravo papirnatega poslovanje med izvajalci zdravstvenih storitev. Uvedba mobilne aplikacije e-zdravje bi razširila dostopnost, ki jo ima posameznik do lastnih zdravstvenih podatkov, potrdil, napotnic in receptov prek zVem. Aplikacija bi med drugim omogočala naročanje na zdravstvene preglede in komunikacijo z zdravstvenim osebjem. 

Med predlaganimi rešitvami velja izpostaviti tudi financiranje storitev e-oskrbe na domu za pet tisoč najbolj ogroženih starostnikov, invalidov in težjih kroničnih bolnikov. Na ta način bi jim ob stalnem spremljanju njihovega fizičnega in duševnega stanja omogočili celovito institucionalno oskrbo. Zorko je izpostavil tudi uvedbo sistemskega financiranja telemedicine za kronične in onkološke bolnike ter postopno širjenje telemedicinskih storitev na druge ključne skupine.

Pomembna ukrepa za večjo učinkovitost porabe sredstev na področju zdravstva sta tudi uvedba elektronskega javnega naročanja ter digitalizacija cenikov in obračunov zdravstvenih storitev.

Odprava prometnega dovoljenja v fizični obliki, e-osebna izkaznica

V delovni skupini za javno upravo in digitalno družbo so se osredotočili na različne življenjske situacije državljanov, v katerih lahko uporaba sodobnih tehnologij pripomore k hitrejšemu izvajanju postopkov, boljšemu pretoku informacij in transparentnosti. Ključnega pomena pri tem je vzpostavitev enotne vstopne točke 'eSlovenija', prek katere bi državljani dostopali do vseh storitev javne uprave, obvezno elektronsko poslovanje v državni upravi (uvedba e-podpisa).

Vodja skupine mag. Gregor Macedoni je izpostavil tudi uvedbo e-gradbenega dovoljenja, ki predvideva digitalizacijo celotnega postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja prek portala, ki bi vlagateljem omogočal oddajo vloge in kasneje tudi natančno spremljanje posameznih faz postopka.

Macedoni je omenil tudi ukinitev prometnega dovoljenja v fizični obliki, možnost davčnega trajnika in uvedbo t. i. virtualnega upravnega okenca, prek katerega bi lahko državljani prek varne avdio-video povezave urejali upravne in druge storitve javne uprave. V tem oziru je pomemben tudi predlog uvedbe e-osebne izkaznice,  kot poenostavljene mobilne oblike e-avtentikacije, povezane tudi z novo biometrično osebno izkaznico. Posamezniku bi s tem omogočali varen in hiter način dostopanja do spletnih storitev javne uprave, bank telekomunikacijskih operaterjev in drugih ponudnikov e-storitev.

Gospodarstvo: Poenostavitev dela na daljavo, spodbujanje solastništva

Dr. Mark Pleško je predstavil ukrepe za področje gospodarstva in podjetništva. Izpostavil je uvedbo enoletnega e-poročanja podjetij državnim organom prek enotne državne platforme in enotnega obrazca, saj bi to pomenilo precejšnjo administrativno razbremenitev gospodarstva.

V okviru enotnega državnega portala je predlagana vzpostavitev e-točke za vse državne, lokalne in EU subvencije, pregledne informacije o razpisih ter pregled nad tem, ali dodeljene subvencije posameznemu podjetju izpolnjujejo pravilo 'de minimis'.

Pleško je omenil tudi predlog spreminjanja sistema obdavčitve opcij in delnic zaposlenih, s čimer bi ta oblika nagrajevanja postala privlačna tako za zaposlene kot delodajalce, in e-notarske storitve.

Enotna mobilna aplikacija za vse oblike javnega prevoza

Vodja skupine za nove tehnologije je poudaril, da so v njegovi skupini iskali predvsem tehnološke rešitve aktualnih izzivov. Na prvem mestu je omenil digitalno povezljivost in uskladitev vseh oblik javnega prevoza. Pomembna pridobitev za gluhe in naglušne osebe bi bila vpeljava samodejnega podnaslavljanja v slovenščini. Poudaril je tudi nujnost podpore razvoju aplikacije, ki omogoča prepoznavo slovenskega govora v realnem času.

V dobi, ko kibernetska varnost postaja vse bolj pomembna, je pomemben tudi predlog, da se vzpostavi poseben del rezervne sestave slovenske vojske za strokovnjake na področju kibernetske varnosti. Kot je povedal Grobelnik, v skupini tudi predlagajo nadgradnjo mednarodnega poligona za kibernetsko varnost, na katerem bi lahko v nadzorovanem okolju testirali zmogljivosti kibernetskih obrambnih sistemov in izobraževali strokovnjake na tem področju. 

Digitalna diplomacija: vzpostavitev slovenskega predstavništva v Silicijevi dolini

Vodja delovne skupine Digitalna diplomacija Barbara Domicelj je poudarila, da so ustrezna prepoznavnost države, vključenost v mednarodne ekosisteme in priprava razvojnih programov za mednarodno sodelovanje ključne za ustvarjanje inovativnega in razvojno usmerjenega okolja. Na tem izhodišču so v skupini pripravili ukrepe, v katerih predlagajo vzpostavitev strateških partnerstev z digitalnimi šampioni, vzpostavitev razvojno-gospodarskega predstavništva v Silicijevi dolini, sistemsko pomoč slovenskim strokovnjakom pri vračanju v domovino, ureditev statusa digitalnih nomadov ter aktivno sooblikovanje evropskih digitalnih politik.

Ustanovitev Službe vlade za digitalno preobrazbo

Člani Sveta predlagajo tudi ustanovitev Službe vlade za digitalno preobrazbo, ki bo strateško upravljala in koordinirala vse aktivnosti države na področju digitalne preobrazbe javne uprave, gospodarstva in družbe.

Predlagana je tudi vzpostavitev elitnega mednarodnega raziskovalnega in razvojnega inštituta na področju (uporabne) umetne inteligence, ki bi lahko zrasel iz že obstoječega UNESCO Centra za umetno inteligenco. Na ta način bi v slovensko in evropsko gospodarstvo pritegnili razvoj in prenos vrhunskih inovacij.

Andrijanič: Z digitalizacijo se mudi, zato smo s pripravo predlogov pohiteli

Strateški svet za digitalizacijo je bil ustanovljen 9. aprila 2021. Kot je povedal predsednik Andrijanič, deluje z zelo ciljno usmerjenim namenom, kako popeljati Slovenijo med pet najboljših držav na področju digitalizacije. Po prvotnem načrtu naj bi predlog ukrepov vladi predložili do september, a ker Slovenija na tem področju močno zaostaja, so s predlaganimi rešitvami pohiteli. Po potrditvi prvega paketa na vladi bodo pristojna ministrstva v kratkem pripravila implementacijske načrte.

Svet ima 46 članov, razdeljen je na šest delovnih skupin:

• Javna uprava in digitalna družba (vodja mag. Gregor Macedoni),
• Gospodarstvo in podjetniško okolje (vodja dr. Mark Pleško),
• Nove tehnologije (vodja Marko Grobelnik),
• Izobraževanje (vodja mag. Ajša Vodnik),
• Zdravstvo (vodja Igor Zorko) in
• Digitalna diplomacija (vodja Barbara Domicelj).