Na današnji novinarski konferenci po seji vlade je predsednik vlade Robert Golob predstavil prvi korak v strategiji za soočanje z energetsko in prehrambeno draginjo. Vlada je tokrat obravnavala ukrepe na področju nafte in naftnih derivatov.

Video si lahko pogledate tukaj.

Sprejela je uredbo, s katero bo od 21. junija dalje uveden režim reguliranih marž trgovcev naftnih derivatov izven avtocest in sproščen režim na avtocestah. Ključni cilj sprejetega ukrepa je odpravljanje negotovosti, tako za gospodarstvo kot za potrošnike.

Uvedba režima reguliranih marž izven avtocest in sproščen režim na avtocestah je bila nujna, ker se je nafta v letu in pol podražila za približno 75 %, maloprodajne cene pri nas pa temu niso v celoti sledile, je poudaril predsednik vlade in dodal: »Še več, v tem istem obdobju smo imeli v Sloveniji različne režime – od popolnoma sproščenih cen nafte in naftnih derivatov do režima regulacije maloprodajnih cen. Ko smo se morali odločiti, kako naprej, smo šli po principu »nazaj v prihodnost«.

Pojasnil je, da je bila uvedba dvojnega režima nujna, ker se je v minulem letu in pol izkazalo, da v Sloveniji trg izven avtocest žal ne deluje, pri uvedbi režima pa je ministrska ekipa iskala ravnovesje, pri katerem »vsak od nas – država na eni strani, trgovci na drugi in potrošniki na tretji - nosi del tega bremena povišanih cen nafte in naftnih derivatov na globalnih trgih«. Predsednik vlade Golob je še poudaril, da z uredbo o reguliranju marž zasledujemo cene, ki so primerljive s sosednjo Hrvaško, hkrati pa so nižje od naše severne in zahodne sosede: »Iskali smo točko ravnovesja, ki jo naši potrošniki še lahko prenesejo.« Napovedal je, da se bo država v prihodnjem  dvomesečnem obdobju odpovedala vsemu, čemur se po zakonodaji še lahko odpove, po drugi strani pa bodo regulirane marže vseh trgovcev z naftnimi derivati za naslednjih 12 mesecev. V obdobju prvih dveh mesecev bodo omenjeni trgovci deležni tudi znižane marže. »Vse to delamo zato, da bomo lažje prebrodili obdobje najvišjih borznih cen in ohranili določeno mero fleksibilnosti v prihodnjih obdobjih. Iščemo točko, na kateri lahko omilimo izhod iz sedanjega, izkrivljenega, stanja v neko novo stanje, ki bo predvidljivo: za potrošnika, gospodarstvo (trgovce z naftnimi gorivi), bankirje in državni proračun«.

Vzporedno z reguliranjem marž bo vlada pripravila tudi t. i. omilitvene ukrepe, ki bodo ciljni in uveljavljeni s 1. julijem. Namenjeni bodo konkretnim skupinam, ki so lahko zaradi pričakovanega delnega dviga cen pogonskih goriv najbolj občutljive. Tako bo zvišano neobdavčeno povračilo potnih stroškov za delovno aktivne, zvišan bo znesek povračila trošarin javnim prevoznikom (da se ohrani konkurenčnost javnega prevoza), razbremenitve pa bodo deležni tudi kmetje oz. vsi upravičenci kmetijskega resorja. Poleg tega vlada že začenja pogovore z avtoprevozniki, da prepreči prelitje prehoda v podražitve ostalih dobrin. 

Po besedah predsednika vlade bodo omilitveni ukrepi dokončno usklajeni v naslednjem tednu, v nadaljevanju pa se bo vlada lotila oblikovanja ukrepov na področju prehrane, elektrike in zemeljskega plina. Pri vseh ukrepih bo vlada sledila načelu predvidljivosti – za potrošnika, gospodarstvo in državo.

Vlada sprejela novo Uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov

Vlada je sprejela Uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, ki začasno za obdobje enega leta na novo ureja cene nekaterih naftnih derivatov v Sloveniji. Uredba bo začela veljati v torek 21. junija 2022 in bo veljala eno leto. Do 20. junija do polnoči velja trenuten sistem določenih najvišjih drobnoprodajnih in veleprodajnih cen.

Danes sprejeta uredba določa mehanizem oblikovanja cen določenih naftnih derivatov, sestavine, ki jih morajo upoštevati podjetja, ki se ukvarjajo z dejavnostjo prodaje teh naftnih derivatov, in merila, po katerih se morajo oblikovati cene ali njihove sestavine.

Vlada z uredbo izven avtocest in hitrih cest znova regulira drobnoprodajne cene 95 oktanskega neosvinčenega motornega bencina (NMB-95) in dizla. Pri tem je omejila višino marže trgovcev na 0,0591 eura/liter za dizel in za NMB-95 0,0607 eura/liter, po 17. 8. 2022 pa za dizel 0,0983 eura/liter in za NMB-95 0,0994 eura/liter. Maloprodajna cena bo oblikovana vsakih 14 dni po modelu, določenem v uredbi.

Cene pogonskih goriv na bencinskih servisih na površinah avtocest in hitrih cest po novem ne bodo več regulirane. Drobnoprodajne cene bodo za te servise oblikovane prosto na trgu oz. jih bodo določali trgovci sami.

Trenutna uredba, s katero je prejšnja Vlada RS določila najvišje dovoljene drobnoprodajne in veleprodajne cene bo 21. junija 2022 prenehala veljati. S tem ukinjamo tudi trenutni ukrep določitve najvišje dovoljene veleprodajne cene in posledično obveznost trgovcev za prodajo naftnih derivatov kljub omejitvam najvišjih dovoljenih cen.

Cene nafte na svetovnih trgih so še vedno visoke in nestabilne zaradi vojne v Ukrajini in splošne energetske krize. Po predvidevanjih pa bi trenutne razmere lahko trajale še nekaj časa.

Trenutni sistem regulacije cen z določitvijo najvišjih dovoljenih drobno in veleprodajnih cen na daljši rok ni vzdržen za državni proračun niti za naftne trgovce, obenem pa bi to lahko negativno vplivalo na oskrbo z naftnimi derivati.

S ponovno liberalizacijo cen na avtocestah in hitrih cestah se želi vlada izogniti nadaljevanju situacije, da bi se iz slovenskega proračuna plačevalo cenejše gorivo za tranzitni promet čez Slovenijo.

Obenem pa bodo imeli slovenski državljani možnost uporabe bencinskih črpalk po Sloveniji izven avtocest in hitrih cest, kjer bodo cene pogonskih goriv predvidoma ugodnejše.

Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Uredba o okoljski dajatvi za obremenjevanje okolja z emisijo ogljikovega dioksida   

Vlada je sprejela Uredbo o spremembah Uredbe o okoljski dajatvi za obremenjevanje okolja z emisijo ogljikovega dioksida. Zaradi ublažitve posledic povišanja drobnoprodajnih cen naftnih derivatov se začasno ukinja obveznost plačil okoljske dajatve za obremenjevanje okolja z emisijo ogljikovega dioksida za določena fosilna goriva (plinsko olje, motorni bencin, kurilno olje in naravni zemeljski plin).

Ukinitev plačila okoljske dajatve za obremenjevanje okolja z emisijami ogljikovega dioksida  je začasna in velja do 17. 8. 2022.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor

Vlada izdala Uredbo o dopolnitvi Uredbe o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije

Zaradi znižanja končnih cen naftnih derivatov, ki vključuje vse dajatve, prispevke in davke, je potrebno začasno znižati na vrednost nič (0) vse prispevke, med njimi tudi prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije.

Znižanje vrednosti prispevka je začasno in velja najdlje eno leto, kot je veljavnost Uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov ki jo je Vlade RS prav tako sprejela na 4. redni seji.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo

Vlada izdala Uredbo o dopolnitvi Uredbe o zagotavljanju prihrankov energije

Zaradi znižanja končnih cen naftnih derivatov, ki vključuje vse dajatve, prispevke in davke, je potrebno začasno znižati na vrednost nič (0) vse prispevke, med njimi tudi prispevek za energetsko učinkovitost.

Znižanje vrednosti prispevka je začasno in velja najdlje eno leto, kot je veljavnost Uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov ki je bila prav tako sprejeta na 4. redni seji Vlade RS.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2020–2022

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2020–2022.

Republika Slovenija je 1. februarja 2022 Evropski komisiji predložila spremembo Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji. Sprememba programa ukrepov je bila usklajena v okviru delovne skupine za pripravo sektorskih intervencij v čebelarstvu v okviru strateškega načrta 2021–2027. Ena od sprememb je vključitev novega ukrepa Vzdrževanje čebelnjakov za prenos znanja v čebelarstvu. Z uvedbo novega ukrepa se bo lahko z javnim razpisom zagotovila finančna podpora za optimalno delovanje čebelnjakov za prenos znanja v čebelarstvu, vzpostavljenih v okviru izvajanja programa ukrepov.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Mnenje o zahtevi za oceno ustavnosti členov Zakona o vinu, Zakona o gozdovih ter Zakona o Triglavskem narodnem parku

Vlada je sprejela mnenje o zahtevi za oceno ustavnosti:

• odstavka 56. člena Zakona o vinu;
• odstavka 79. člena in 77.c člena v zvezi s 17.b členom Zakona o gozdovih in
• točke 3. odstavka 60. člena ter četrtega odstavka 64. člena v zvezi z 11. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o Triglavskem narodnem parku.

Pobudnik zahteva oceno ustavnosti štirih prekrškovnih določb, določenih v Zakonu o vinu (priglasitev v register pridelovalcev), Zakonu o gozdovih (paša v gozdu in prevoz brez ustrezne knjigovodske listine) in Zakonu o Triglavskem narodnem parku (vožnja, ustavljanje in parkiranje motornega vozila v naravnem okolju). V pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta Zakon o vinu in Zakon o gozdovih.

Zakon o vinu

Pobudnik opozarja na neustrezno višino kazni, določene v devetem odstavku 56. člena Zakona o vinu za manjše pridelovalce, ki pridelujejo grozdje, mošt, vino ali druge proizvode kot fizična oseba, če kršijo obveznost priglasitve podatkov v register. Vlada poudarja, da je priglasitev podatkov o pridelavi grozdja in vina obveznost, ki izhaja iz zakonodaje Evropske unije. Zakonodaja Republike Slovenije je v tem delu popolnoma usklajena z zakonodajo Evropske unije. Pri zbiranju podatkov o pridelavi grozdja, mošta in vina ne gre le za »manjšo formalnost«, ki bi služila statističnemu zbiranju podatkov o količinah pridelka, temveč za zagotavljanje sledljivosti pridelave grozdja in vina za namen zaščite in kontrole geografskega porekla vina. Inšpektor vedno najprej izreče le opomin ali opozorilo, globo pa le izjemoma v primerih večkratnih ponovitev istega prekrška. Zato predpisane kazni delujejo predvsem odvračalno na morebitne kršitelje in s tem pozitivno vplivajo na razvoj vinogradništva in vinarstva v Sloveniji.

Zakon o gozdovih (ZG)

• Glede zatrjevanega neskladja 3. odstavka 79. člena ZG v zvezi z 22. točko 1. odstavka 79. člena ZG z 2., 14. in 33. členom Ustave RS vlada pojasnjuje, da je paša v gozdovih prepovedana v skladu z 32. členom ZG. Izjemoma je paša lahko dovoljena z gozdnogojitvenim načrtom na podlagi kriterijev, določenih v predpisu o varstvu gozdov. Gozdna paša je bila nekdaj splošno razširjen način dopolnilne prehrane domačih živali (govedo, ovce, koze, prašiči), ki se je v manjšem obsegu obdržal vse do danes. Vlada tako meni, da je zakonska norma jasna in določljiva in zato ZG ni v neskladju z 2. členom Ustave RS, prav tako je zagotovljena enaka obravnava v skladu s 14. členom Ustave RS. Škodljive učinke paše v gozdu lahko opazimo na nadzemnih delih drevja zaradi obgrizovanja in drgnjenja debel in zaradi poškodb korenin, zaradi hoje živine se spreminjajo fizikalne in kemijske lastnosti gozdnih tal in njihova proizvodna sposobnost. Višina denarne kazni je predpisana tako, da vpliva na ljudi, da ravnajo po predpisih in ne storijo prekrškov (generalna prevencija). Ne gre za prepoved naravnega pojava paše divjadi, ampak se prepoved paše v skladu s pravilnikom o varstvu gozdov nanaša le na prepoved paše živine, to je večjih domačih živali, ki se redijo, vzrejajo zaradi gospodarskih koristi.
• Nadalje pobudnik zatrjuje neskladje 77. c člena v zvezi z 17. b členom ZG z 2., 14., 33., in 74. členom Ustave RS. Globe za prevoz gozdno lesnih sortimentov brez knjigovodske listine so po višini identične kakor za sečnjo na črno, ozirorna kot za sekanje gozdnega drevja brez odločbe ali v nasprotju z njo. Vlada pojasnjuje, da je prekrškovna določba, ki je predmet zahteve za oceno ustavnosti, sprejeta za izvajanje določbe Uredbe 995/2010/EU, ki je splošno veljavna, v celoti zavezujoča in neposredno uporabna in določa, da je dajanje nezakonito pridobljenega lesa ali proizvodov iz takega lesa na trg EU prepovedano. Država je bila dolžna zagotoviti, da se kršenje Uredbe 995/2010/EU kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi. Glede na spremenjene določbe ZG v zvezi s sledljivostjo prometa z gozdnimi lesnimi sortimenti so bili določeni novi prekrški za kršitev teh določb in določene nove višine kazni v sorazmerju s težo prekrškov in njihovih posledic za okolje, tudi v razmerju do drugih prekrškov podobne narave v ZG.

Vlada v mnenju zavrača očitke pobudnika in zaključuje, da so zatrjevane neskladnosti z Ustavo RS neutemeljene, obveznosti so jasno določene z zakonom in tako načelo pravne države ni kršeno, prav tako je bilo pri oblikovanju prekrškovnih določb upoštevano načelo sorazmernosti.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Povečanje vpisnih mest za tujce iz držav nečlanic Evropske unije v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru

Vlada je sprejela Sklep o soglasju k omejitvam vpisa za tujce iz držav nečlanic Evropske unije v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe Univerze Ljubljani in Univerze v Mariboru v študijskem letu 2022/2023.

Obe univerzi sta ugotovili povečan interes tujih državljanov iz držav nečlanic Evropske unije glede na razpisana vpisna mesta, zato sta pristojna organa univerz sprejela predlog omejitve vpisa s povečanjem razpisanih vpisnih mest za 11 študijskih programov, in sicer Univerza v Ljubljani za sedem študijskih programov, Univerza v Mariboru pa za štiri.

S tem omenjeni univerzi sledita Strategiji internacionalizacije slovenskega visokega šolstva glede povečanja števila tujih študentov na študiju v Sloveniji ter Resoluciji o nacionalnemu programu visokega šolstva do 2030.

Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Vlada v pregled pravnih podlag za uvrstitev projektov v letošnji načrt razvojnih programov

Vlada je z namenom čim boljšega pregleda nad trenutnim stanjem v javnih financah in učinkovite proračunske porabe danes ministrstvom in vladnim službam naložila, da pripravijo poročilo o pravnih podlagah za uvrstitev projektov v letošnji načrt razvojnih programov. Vladni službi za zakonodajo in ministrstvom pa je vlada naložila, da pripravijo poročila o sprejetih podzakonskih predpisih in sklepih vlade v obdobju od 13. marca 2020 do 1. junija 2022.

Vlada želi v izogib morebitnim nezakonitostim pri izplačevanju proračunskih sredstev preveriti, ali so za projekte, ki bi se letos (so)financirali iz državnega proračuna, izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Zato je ministrstvom in vladnim službam naložila pripravo poročil o pravnih podlagah za uvrstitev projektov v letošnji načrt razvojnih programov.

Vladni službi za zakonodajo in ministrstvom je vlada naložila pripravo poročil o podzakonskih predpisih in sklepih vlade, ki so bili v obdobju od 13. marca 2020 do 1. junija 2022 uveljavljeni kljub opozorilu omenjene službe, da vsebina podzakonskega predpisa ali sklepa vlade nima pravne podlage v zakonu, ali pa pred sprejetjem mnenje službe vlade za zakonodajo ni bilo pridobljeno.

Vir: Ministrstvo za finance

Vlada podpira predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o RTV Slovenija

Vlada je na današnji seji sprejela mnenje o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Mojca Šetinc Pašek). Vlada predlog zakona v celoti podpira.

Po mnenju vlade veljavni Zakon o Radioteleviziji Slovenija ne zagotavlja ustreznih varovalk, ki bi ščitile ustavno varovano svobodo izražanja RTV Slovenija. Dogodki v zvezi z RTV Slovenijo v zadnjih dveh letih so nedvomno pokazali, da obstoječa zakonska ureditev omogoča razmere, v katerih lahko prihaja do omejevanja te svobode oziroma do možnosti vplivanja vladajoče politike na programske odločitve RTV Slovenija.

Ker je na tak način ogroženo izvajanje nalog javne službe in temeljnega poslanstva RTV Slovenija, tj. zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb njenih uporabnikov, so po mnenju vlade predlagane spremembe, ki gredo v smeri depolitizacije organov vodenja, upravljanja in nadzora RTV Slovenija ter zagotovitve višje ravni strokovne usposobljenosti in večje odgovornosti članov teh organov, ne samo primerne in ustrezne, temveč tudi nujne.

Vir: Ministrstvo za kulturo

Vlada določila uvrstitev funkcij državnih sekretarjev v plačne razrede

Vlada je odločila, da se funkcija državnega sekretarja uvrsti v 61. plačni razred.

Odločbe o uvrstitvah funkcij državnih sekretarjev v plačne razrede izda Komisija Vlade Republike Slovenije za administrativne zadeve in imenovanja, z dnem sprejetja tega sklepa pa preneha veljati sklep Vlade Republike Slovenije št. 01002-2/2020/2 z dne 19. 3. 2020.

Zakon o sistemu plač v javnem sektorju v prilogi 3 določa uvrstitve funkcij v plačne razrede, pri čemer se funkcije državnih sekretarjev uvrščajo v plačne razrede v razponu od 59. do 61. plačnega razreda. Po doslej veljavnem sklepu so vse funkcije državnih sekretarjev uvrščene v 61. plačni razred in z novim sklepom ostaja enako. Ker se uvrstitev funkcije državnih sekretarjev v plačni razred ne spreminja, finančni učinki ne bodo nastali. 

Vir: Ministrstvo za javno upravo

Predlog stališča RS do Predloga sklepa Sveta o sklenitvi Prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med EU in Kooperativno republiko Gvajano o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesnih proizvodov v EU

Vlada je sprejela Predlog sklepa Sveta o sklenitvi Prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Kooperativno republiko Gvajano o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesnih proizvodov v Evropsko unijo - 8985/22. Republika Slovenija podpira omenjeni Predlog sklepa.

Cilj tega sporazuma je vzpostaviti pravni okvir za zagotovitev, da so vsi lesni proizvodi iz tega sporazuma, ki se iz Kooperativne republike Gvajane uvažajo v Unijo, proizvedeni zakonito, in tako spodbujati trgovanje s takimi lesnimi proizvodi. Sporazum zagotavlja tudi podlago za dialog in sodelovanje med pogodbenicama ter za okrepitev izvrševanja zakonodaje in upravljanja na področju gozdov.

S tem sporazumom se vzpostavljajo okvir, institucije in sistemi za sistem zagotavljanja zakonitosti lesa za shemo izdajanja dovoljenj FLEGT ((angleško: Forest Law Enforcement, Governance and Trade – FLEGT; Akcijski načrt izvrševanja zakonodaje, upravljanja in trgovanja na področju gozdov). Vzpostavitev organa za izdajanje dovoljenj in sistema za preverjanje zakonitosti proizvedenega ali pridobljenega lesa, imenovanje neodvisnega nadzornika za pregled uspešnosti in učinkovitosti gvajanskega sistema in pristojnih organov Unije ter določitev meril za oceno delovanja sistema pred prihodnjo odločitvijo o začetku izvajanja sheme za izdajanje dovoljenj FLEGT tvorijo okvir za spremljanje skladnosti in neodvisno vrednotenje sistema ter vključuje jasno zavezo Gvajane glede priprave zakonodaje, s katero se bo zagotovilo, da je bil les, uvožen v Gvajano, zakonito posekan v skladu z veljavno zakonodajo države sečnje. Shema izdajanja dovoljenj FLEGT pa bo na trgu EU delovala kot zagotovilo, da je les, izvožen iz Gvajane, zakonito pridobljen.

Za namen izvajanja tega Sporazuma pogodbenici v treh mesecih od začetka veljavnosti sporazuma ustanovita Skupni odbor za spremljanje in pregled, ki je pristojen za izvajanje in spremljanje tega sporazuma ter upravljanje neodvisnega nadzora. Odbor, katerega člani so imenovani predstavniki pogodbenic, tudi olajšuje dialog in izmenjave informacij med pogodbenicama glede sheme izdajanja dovoljenj FLEGT.

Sporazum določa tudi načela sodelovanja zainteresiranih strani, zaščitne ukrepe na področju socialnega varstva, odgovornosti in preglednosti ter mehanizmi za pritožbe in poročanje o izvajanju Sporazuma ter njegovo spremljanje.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Vlada sprejela mnenje o prijavljenih kandidatih na razpisano mesto kandidata/kandidatko za sodnika/sodnico  na Sodišču EU v Luksemburgu

Vlada je na današnji seji sprejela mnenje, da prof. Jure Vidmar, Dr. phil., PhD, Ana Stanič, LL.M., prof. dr. Senko Pličanič, Miro Prek, PhD, dr. Marko Ilešič in dr. Saša Sever, LL.M. izpolnjujejo formalne pogoje za opravljanje funkcije sodnice ali sodnika na Sodišču Evropske unije v Luxembourgu, in ga pošlje predsedniku Republike Slovenije.

Ministrstvo za pravosodje je 18. 6. 2021, na podlagi 4. člena Zakona o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč, objavilo razpis za eno mesto kandidatke ali kandidata za sodnico ali sodnika na Sodišču Evropske unije v Luxembourgu.

Vir: Ministrstvo za pravosodje

Vlada razrešila in imenovala v. d. generalnega direktorja Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo

Vlada je na današnji seji razrešila dr. Jelke Pirkovič z mesta vršilke generalnega direktorja Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo in na to mesto imenovala Špelo Spanžel. Špela Spanžel bo mesto vršilke generalnega direktorja Direktorata za kulturno dediščino prevzela 17. junija 2022, in sicer do imenovanja generalnega direktorja po predhodnem izvedenem javnem natečaju, vendar najdlje do 16. decembra 2022.

Špela Spanžel je univerzitetna diplomirana umetnostna zgodovinarka in izpolnjuje vse predpisane pogoje za opravljanje nalog vršilke dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo.

Vir: Ministrstvo za kulturo

Vlada razrešila generalno direktorico Direktorata za medije na Ministrstvu za kulturo

Vlada je na današnji seji razrešila Uršulo Menih Dokl z mesta generalne direktorice Direktorata za medije na Ministrstvu za kulturo. Ministrstvo za kulturo bo kljub razrešitvi generalne direktorice zagotovilo nemoteno delovanje Direktorata za medije.

Vir: Ministrstvo za kulturo

Vlada sprejela predlog za imenovanje na seznam namestnikov izvoljenega sodnika za odločanje v posameznih zadevah na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu

Vlada je na današnji seji imenovala prof. dr. Vasilko Sancin, dr. Vesno Bergant Rakočević, prof. dr. Aleša Galiča, izr. prof. dr. Boštjana Zalarja in izr. prof. dr. Veroniko Fikfak na seznam namestnikov izvoljenega sodnika za odločanje v posameznih zadevah na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, za mandatno dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja.

Namestniki izvoljenega sodnika oziroma »sodniki ad hoc« predstavljajo seznam oseb, določenih s strani Vlade Republike Slovenije, ki nadomeščajo slovenskega nacionalnega sodnika pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (v nadaljnjem besedilu: ESČP) v primerih, ko ta ne more sodelovati pri sojenju v konkretni zadevi ali zadevah zaradi nezmožnosti, umika, izločitve, v primeru, da ga ni, kot tudi v primerih, ko se ta upokoji ali odstopi. Vsaka država podpisnica Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljnjem besedilu: EKČP) lahko na podlagi četrtega odstavka 26. člena EKČP in 29. člena Poslovnika ESČP slednjemu predloži seznam treh do petih namestnikov izvoljenega sodnika, s katerega nato predsednik sodišča izbere nadomestnega sodnika v primeru, če nacionalni sodnik ne more soditi v konkretni zadevi zaradi nezmožnosti ali izločitve. V primeru, da država podpisnica tega ne stori, predsednik ESČP sam kot sodnika ad hoc določi nacionalnega sodnika iz druge države pogodbenice EKČP. Funkcija namestnika izvoljenega sodnika je častna, opravlja se brezplačno, morebitne stroške krije ESČP oziroma Svet Evrope.

Vir: Ministrstvo za pravosodje

Vlada v Svet Javnega zavoda Hiša za otroke imenovala Mijo Cankar

Vlada je na današnji seji v Svetu Javnega zavoda Hiša za otroke, kot predstavnico ustanovitelja, razrešila Vero Granfol, na njeno mesto pa, za preostanek mandata, do 17. 12. 2025, imenovala Mijo Cankar.

Vir: Ministrstvo za pravosodje

Imenovanje vršilca dolžnosti direktorja Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije

Vlada je sklenila, da se mag. Marjan Hribar z dnem 17. 6. 2022 razreši s položaja direktorja Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije.

Vlada je hkrati odločila, da se mag. Franci Jagodic z dnem 18. 6. 2022 imenuje za vršilca dolžnosti direktorja Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije in sicer za čas do imenovanja direktorja zavoda po izvedenem javnem razpisu, največ pa za obdobje enega leta, to je najdlje do 17. 6. 2023.

Mag. Marjan Hribar, direktor Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije je podal predlog za razrešitev s položaja, na podlagi katerega ga je Vlada Republike Slovenije  z dnem 17. 6. 2022 tudi razrešila s položaja pred potekom mandata.

V skladu z drugim odstavkom 26. člena Odloka ustanoviteljica, če je direktor razrešen, imenuje vršilca dolžnosti direktorja, vendar najdlje za dobo enega leta.

Generalna sekretarka Vlade Republike Slovenije je podala predlog za imenovanje mag. Francija Jagodica z dnem 18. 6. 2022 za vršilca dolžnosti direktorja Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije, do imenovanja direktorja zavoda po izvedenem javnem razpisu, najdlje pa za dobo enega leta, to je do 17.6.2023.

Mag. Franci Jagodic je magister znanosti s področja gozdarstva. Mag. Jagodic, ki je že vrsto let zaposlen v Javnem gospodarskem zavodu Protokolarne storitve Republike Slovenije, je od leta 2016 namestnik direktorja, pred tem pa je med drugim opravljal tudi naloge vršilca dolžnosti direktorja ter naloge vodje tehnične službe.

Vir: Generalni sekretariat vlade

Vlada predlaga imenovanje dveh novih članov

Vlada bo Državnemu zboru Republike Slovenije predlagala, da v svet Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence (AVK) za dobo petih letih imenuje Istoka Prodana, Kolomban 43c, 6280 Ankaran in Mirjano Rozman, Zobčeva ulica 4a, 8000 Novo mesto.

Na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije z dne 31. 3. 2022 je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen Javni poziv zainteresiranim kandidatom, da kandidirajo za člana sveta AVK.

Prijavo je vložilo 22 kandidatov, od katerih jih 14 izpolnjuje formalne pogoje javnega poziva. Ob upoštevanju kriterija strokovnosti in usposobljenosti kandidatov na področju dela agencije Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da v svet agencije za dobo petih let imenuje kandidata Istoka Prodana, univerzitetni diplomirani pravnik s pravniškim državnim izpitom in Mirjano Rozman, magistra ekonomske znanosti.

Na podlagi Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence sta organa AVK svet agencije in direktor agencije. Svet agencije sestavlja pet članov, od katerih je eden predsednik sveta agencije. Direktor je po funkciji predsednik sveta agencije. Člane sveta agencije imenuje in razrešuje Državni zbor Republike Slovenije na predlog vlade. Člani sveta so imenovani za pet let in so lahko ponovno imenovani. Vlada objavi javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za člane sveta agencije. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa izvede vsa potrebna opravila v postopku priprave predloga kandidatov za člane sveta agencije ter vladi predlaga kandidate za člane sveta agencije, ki izpolnjujejo kriterij strokovnosti in usposobljenosti na področju dela agencije.

Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Vlada državnemu zboru predlaga odpoklic dveh nadzornikov Slovenskega državnega holdinga

Vlada je danes sklenila predlagati državnemu zboru, da zaradi neizpolnjevanja pogojev za člana nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH) odpokliče Boža Emeršiča in Leona Cizlja.

Vlada je po pregledu izpolnjevanja pogojev za člana nadzornega sveta SDH ugotovila, da mag. Božo Emeršič in dr. Leon Cizelj pogojev ne izpolnjujeta, zato državnemu zboru predlaga, da ju na podlagi 44. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu odpokliče.

Mag. Božo Emeršič je ob imenovanju za člana nadzornega sveta SDH izpolnjeval vse predpisane pogoje, trenutek neizpolnjevanja pogoja iz drugega odstavka 39. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu pa je nastopil z njegovim imenovanjem za direktorja družbe 2TDK.

Dr. Leon Cizelj že v času imenovanja ni izpolnjeval pogoja iz četrte alineje prvega odstavka 39. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki določa, da mora imeti član nadzornega sveta SDH najmanj deset let ustreznih delovnih izkušenj iz vodenja ali upravljanja gospodarskih družb.